Search the digital library catalog

Abstract: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Keywords: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 618; Downloads: 65
Full text (2,77 MB)

Abstract: Začetki listinjenja segajo v leto 1970 v ZDA. Pri listinjenju gre za povezavo med posojili, njihovim prodajanjem in izdajanjem vrednostnih papirjev. Listinjenje omogoča financiranje na aktivni strani bilance, torej da se določena sredstva na aktivni strani preoblikujejo v vrednostne papirje, ki se nato prodajo investitorjem. Samo listinjenje torej omogoča boljšo razpršenost tveganja, kar hkrati povečuje tudi splošno finančno stabilnost. Listinimo lahko katerokoli premoženje, ki je dovolj veliko in homogeno. V procesu listinjenja zberemo osnovna sredstva v tako imenovan »bazen« sredstev, ki se nato prodajajo investitorjem kot vrednostni papirji. Banke si s sekuritizacijo povečujejo prihodek, svojo likvidnost in tako lažje dosežejo kapitalske zahteve. Pri listinjenju premoženja sodeluje več udeležencev, prvi akter listinjenja pa je ponavadi banka, ki zbere sredstva za listinjenje in jih nato proda izdajatelju. Ta potem izda vrednostne papirje, ki so zavarovani na podlagi teh sredstev in jih proda naprej investitorju. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da kakor so prednosti listinjenja, tako so tudi slabosti. Pravna podlaga listinjenja v Sloveniji ni ravno dodelana, kar smo ugotovili tudi po opravljenih intervjujih v bankah, saj je večina intervjuvanih bank mnenja, da pri njih listinjenje ni razvito.
Keywords: listinjenje, listinjenje v Sloveniji, Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici, udeleženci listinjenja, prednosti in slabosti listinjenja, vrednostni papirji
Published in DKUM: 16.07.2019; Views: 1530; Downloads: 135
Full text (1,33 MB)

Abstract: Delnice so eden najboljših načinov, kako lahko povečamo svoje premoženje z malo truda. V delnice lahko investira vsak, ki si to želi. Pred prvo investicijo je pomembno, da poznamo vsaj osnove delnic, ki jih podrobneje opisujemo v tem diplomskem delu. Od ciljev investitorja je odvisno, koliko časa in truda bo namenil za preučevanje in raziskovanje delnic. Če je njegov cilj doseči povprečne tržne donose, bo lahko to najenostavneje storil z investiranjem v pasivni vzajemni sklad ali ETF, ki sledi nekemu borznemu indeksu. Tisti, katerih cilj je premagati trg, bodo za doseganje tega cilja potrebovali nadpovprečno znanje, več denarja in časa ter sprejemali večja tveganja. Pogledamo si, kakšno je stanje delnic na Ljubljanski borzi. Naše ugotovitve so, da je izbira delnic dokaj majhna, saj razen podjetij iz Prve kotacije ni delnic, ki bi bile primerno likvidne. Kljub temu imajo delnice na Ljubljanski borzi dobre lastnosti, kot so visoka dividenda, donosnost in splošna podcenjenost delnic. V nadaljevanju si pogledamo še možnosti investiranja na tujih trgih. Opredelimo prednosti in slabosti razvitih trgov in trgov v razvoju, za katere ugotovimo, da omogočajo potencialno višje donose, a prinašajo tudi več tveganj. Na koncu obravnavamo še borzne indekse. Borzni indeksi so pokazatelji, kakšno je stanje delnic na določnem trgu, v panogi ali v državi. Z analiziranjem borznih indeksov lahko dobimo občutek, ali je tja pametno investirati ali ne. V zadnjem poglavju primerjamo borzne indekse Dow Jones, S&P 500 in NASDAQ.
Keywords: investiranje, delnice, vrednostni papirji, borzni indeksi
Published in DKUM: 16.11.2018; Views: 2846; Downloads: 505
Full text (1,17 MB)

Abstract: Izdaja obveznic, kot vir financiranja v velikih, bonitetno dobrih podjetjih, ni nič neobičajnega, čeprav takšna dejanja v slovenskem prostoru niso najpogostejša. Teoretično možnost takšnega financiranja imajo tudi mala in srednje velika podjetja (MSP), vendar je podjetij, ki bi se dejansko odločila za pridobivanje sredstev z izdajo obveznic, zelo malo. V naši zakonodaji so namreč, glede pogojev pri pridobivanju dolžniškega kapitala z izdajo obveznic, podjetja vseh velikosti izenačena. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je najprej predstavljen pravni vidik obveznice. Opredelili smo pojem obveznice v skladu z zakonodajo Republike Slovenije (RS), njene bistvene značilnosti in vrste obveznic. Predstavili smo organiziran in neorganiziran trg obveznic v Sloveniji. V okviru organiziranega trga obveznic smo predstavili možne prisotne institucionalne udeležence. Nato smo opisali postopek izdaje podjetniških obveznic v Sloveniji. V opisu postopka izdaje obveznic pri nas, smo predstavili in primerjalno analizirali »nejavno« ponudbo in »javno« ponudbo obveznic ter opredelili možne vzroke za povečano zanimanje podjetij za »nejavno« ponudbo. Ob tem treba poudariti, da Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) ne pozna pojmov »javna« in »nejavna« ponudba vrednostnih papirjev (VP), ampak le pojem »ponudba VP javnosti«. Pojma »javna« oz. »nejavna« ponudba oz. prodaja VP izhajata še iz opredelitev prejšnjega, sedaj neveljavnega Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je nasledil trenutni ZTFI. Slednji pojmuje »ponudbo VP javnosti« zelo široko, s čimer je lahko praktično skoraj vsaka ponudba VP javnosti, javna ponudba. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v svojih poročilih loči ponudbe VP, ki so ponujene širši investicijski javnosti, in ponudbe VP, ki so ponujene ožjemu oz. točno določenemu krogu investitorjev. Ponudbe VP, za katere velja obveznost objave prospekta, in so torej ponujene širši investicijski javnosti, bi lahko označili s pojmom »javna ponudba VP«. Ponudbe VP, za katere pa glede obveznosti objave prospekta velja izjema in so torej ponujene ožjemu, torej točno določenemu krogu investitorjem, pa lahko označimo s pojmom »nejavna ponudba VP«. Za namene magistrskega dela smo uporabljali pojma »javna ponudba VP« in »nejavna ponudba VP«. Stanje na področju izdaje obveznic s strani MSP v RS smo primerjali s stanjem v Italiji, pri čemer smo se osredotočili na pojem »mini« obveznic, ki so jih v Italiji uzakonili v letih 2012 in 2013 s posebnima zakonoma, t. i. »Decreto Sviluppo« in »Destinazione Italia Decree«. Po uvedbi teh dveh zakonov so se v Italiji v povprečju znižali stroški izdaje obveznic za MSP. Ugotavljali smo, koliko je zakonodaja RS izdajanju obveznic MSP-ja naklonjena oz. nenaklonjena. Pri opisu postopka izdaje obveznic v RS smo se opirali na najpomembnejše zakone tega področja, ki smo jih tudi podrobneje opredelili, in sicer Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) in Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP), ki je danes delno razveljavljen. V nadaljevanju prvega dela smo se osredotočili tudi na ekonomski vidik obveznice. Opisali smo oblikovanje cen obveznic in ugotavljali vplive različnih tveganj na njihovo donosnost. Opisali smo tudi trenutno stanje na področju podjetniških obveznic v Sloveniji. Drugi del magistrskega dela je empirični del, v katerem smo se ukvarjali s študijo primera. Natančno smo opredelili in opisali postopek izdaje obveznice podjetja »X« v letu 2016, ki je srednje veliko podjetje v Sloveniji. Podjetje »X« bo izdalo obveznico za namen pridobivanja svežega kapitala. Stroške in postopek izdaje obveznice podjetja »X« bomo primerjali s stroški in postopkom najema bančnega posojila podjetja »X« pod enakimi pogoji.
Keywords: obveznice, donosnost do dospetja, vrednostni papirji, izdaja podjetniških obveznic, Slovenija, Italija, bančno posojilo, obrestna mera, institucionalni udeleženci, organiziran trg obveznic, javna ponudba VP, nejavna ponudba VP.
Published in DKUM: 07.07.2016; Views: 1879; Downloads: 317
Full text (2,23 MB)

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili vrednostne papirje in njihovo zlorabo. Za odkrivanje zlorab na trgu vrednostnih papirjev je potrebno predznanje s področja trgovanja z vrednostnimi papirji, zato bomo le-te na začetku predstavili in opisali razloge za njihov nastanek in razvoj. Spoznali bomo, da se je od prvih omemb vrednostnih papirjev in vse do danes razvilo več vrst vrednostnih papirjev, ki se delijo po različnih merilih. Z njimi se je začelo trgovati, kapital je začel krožiti in tako se je v določenem obdobju kapitalski trg razvil v industrijo, ki je zelo pomembna za pospeševanje gospodarskega razvoja. S tem so se razvile tudi institucije trgovanja z vrednostnimi papirji, med katerimi si bomo najpodrobneje pogledali borzo. Pri trgovanju z vrednostnimi papirji se pojavi tudi težava, ki je kot nekakšen negativen sopotnik, in to je njihova zloraba. Takšna zloraba spada pod gospodarski kriminal, natančneje med finančno kriminaliteto. Opisali bomo tudi nekatere zlorabe pri trgovanju z vrednostnimi papirji, ki se jim vzporedno z razvojem na področju vrednostnih papirjev pridružujejo tudi vedno nove pojavne oblike zlorab. Spoznali bomo, da je takšno kriminalno dejanje težko odkriti kot tudi dokazati. Postopki so dolgotrajni in velikokrat se zgodi, da storilec ostane nekaznovan. Če je storilec kaznovan, je kazen največkrat prenizka glede na nastalo škodo, ki jo je povzročil. To lahko opazimo v statistiki, v kateri bomo videli nizko število pravnomočnih sodb v povezavi z vrednostnimi papirji. Prej omenjena škoda vpliva na gospodarstvo ter širše gledano tudi na nastalo krizo. Zato so med drugim pomembne tudi institucije nadzora, njihov način postopanja s pravilno pravno podlago kot tudi sodelovanje s tujino. V tem delu bomo kot takšno institucijo opisali Agencijo za trg vrednostnih papirjev ter borzo. Sledil bo še opis konkretnih primerov zlorab pri trgovanju z vrednostnimi papirji.
Keywords: vrednostni papirji, trg vrednostnih papirjev, finančni trg, zlorabe, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.09.2015; Views: 1745; Downloads: 153
Full text (534,54 KB)