| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 412
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja biogoriv s procesom torefikacije in njihov vpliv na okolje : doktorska disertacija
Maja Ivanovski, 2024, doktorska disertacija

Opis: Skozi zgodovino se je ves svet ukvarjal s pridobivanjem energije in njeno oskrbo ter posledično razvojem goriv. Zaradi postopnega izčrpavanja zalog fosilnih goriv, tehnološkega napredka in vse večjih okoljskih vprašanj so začela prihajati v ospredje alternativna goriva, ki jih je mogoče črpati na bolj učinkovit in trajnosten način. Energija iz biomase danes predstavlja enega bolj obetavnih obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji, eni najmanjših držav v Evropi. Med obstoječimi tehnologijami za izboljšanje kakovosti biomase predstavlja proces torefikacije odpadne biomase ambiciozno tehniko predhodne obdelave biomateriala, ki lahko bistveno izboljša lastnosti surove biomase tako, da dobimo ekološko in energetsko sprejemljivejši energent. Toreficirana oz. termično obdelana biomasa je hidrofobna, odporna na biorazgradnjo in primerna za skladiščenje. Pomembna prednost toreficirane biomase je tudi v tem, da ima manjšo žilavost od lesa, kar omogoča lažje mletje in aplikacijo tega biomateriala v industrijske namene. Čeprav so prednosti uporabe toreficirane biomase na svetovni ravni že raziskane in priznane, torefikacija v Sloveniji še ni poznana. V nadaljevanju doktorska disertacija obravnava proces torefikacije odpadne biomase tipične v Sloveniji z namenom proizvesti trdno biogorivo, ki ima višjo kurilno vrednost kot surova biomasa in je tudi hidrofobno: energetska rastlina miskantus (M), ostanek hmelja po žetvi (H), odpadni mešani (MWW) in hrastov les (OWW), odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav (SS), mešane komunalne odpadke (MSW) in njihove mešanice. Torefikacija odpadne lignocelulozne in ne-lignocelulozne biomase je potekala v temperaturnem območju med 200 °C in 300 °C, v inertni ali pol-inertni atmosferi, od nekaj minut do nekaj ur. Na surovih in termično obdelanih biomaterialih so bile izvedene standardne fizikalno-kemijske analize, s katerimi je bila raziskovana odpadna biomasa kvantitativno in kvalitativno ovrednotena (proksimativna in elementna analiza, masni in energijski izplen, faktor izboljšav kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije itd.). Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA in DTG) pa je bila določena termična razgradnja surovih in obdelanih biomaterialov. Pridobljeni podatki so bili analizirani z dvema kinetičnima modeloma: Friedman (FR) in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS). Na koncu je bila še izračunana energetska donosnost procesa torefikacije, določene so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) in določeni so bili plini, ki se sprostijo med procesom. Ugotovljeno je bilo naslednje: z naraščajočo temperaturo in/ali daljšanjem procesa torefikacije se masni in energetski izpleni vseh raziskovanih vzorcev nižajo, kurilne vrednosti (HHV) se višajo. Delež kisika v vzorcih se zmanjša, prav tako se zniža delež hlapljivih komponent, medtem ko se deleži ogljika in fiksnega ogljika zvišajo. Prav tako se delež lignina v lignoceluloznih vzorcih viša z višanjem temperature, deleža celuloze in hemiceluloze pa se nižata. Temperatura torefikacije ima večji vpliv na proces kot čas torefikacije, pri čemer je optimalna temperatura procesa pri približno 260 °C. To je bilo potrjeno tudi z indeksom stopnje (TSI) torefikacije in EMCI indeksom. Nadalje je FTIR analiza pokazala, da imajo tako surovi kot termično obdelani vzorci funkcionalne skupine tipične za lignocelulozne in ne-lignocelulozne vzorce. Termogravimetrična analiza je pokazala, da se večina obravnavanih vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 550 °C. Med samo torefikacijo pa se je sprostilo največ CO2 plina. Obravnavi vzorci odpadne biomase se na podlagi dobljenih rezultatov lahko uporabijo kot možno alternativno biogorivo. Več raziskav in analiz na tem področju je še potrebnih.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, torefikacija, odpadna biomasa, kurilna vrednost, emisije TGP
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (35,92 MB)

2.
Primerjava občutljivosti urinskih testov UBC ELISA in BTA Trak pri odkrivanju ponovitev tumorjev mehurja
Tine Hajdinjak, Evgenija Modrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: To compare the sensitivity of the stablished BTA Trak[TM] test with the newer UBC ELISA[TM] test for the detection of bladder tumor recurrence. Methods: Urine samples from 63 patients were collected prior to cystoscopy. In cases of positive cystoscopy findings, patients were scheduled for TUR and the histologic findings were correlated with the urine test results. Results: There are a statistically significant increase in median UBC value with increasing tumor grade. Median UBC values (microg/L) for tumor stages were: 22.1, 47.5, 95.7 and >150 for pTa, pT1, pT2/3 and CIS, respectively. The overall sensitivity of the UBC and BTA was 62 % and 90 % (p=0.0049). Comparing different tumor stages, the sensitivity for the UBC vs. BTA was 52 % vs. 86 % (p=0.022) in pTa, 56 % vs. 100 % (p=0.039) in pT1, 83 % for both tests in pT2/3 and100 % for both in CIS. In low grade tumors, the sensitivity of the UBC vs. BTA was 47 % vs. 84 % (p=0.022); in high grade tumors it was 75 % vs. 95 % (NS p=0.085). The combination of both tests did not increase sensitivity over BTA alone. Overall specificity for the UBC was 71 % and for the BTA 50 % (NS). Overall test accuracy for the UBC 65 % was and for the BTA 75 % (NS). Conclusion: The UBC ELISA[TM] in its present form did not have better sensitivity than the BTA Trak[TM] test because of its lower validity in low grade/stage tumors.
Ključne besede: rak mehurja, tumorski označevalci, urin, občutljivost, specifičnost, napovedna vrednost
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (504,21 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Vrednotenje investicije na primeru postavitve nove linije za separatorje v podjetju MPI-reciklaža, d. o. o. : magistrsko delo
Jaka Praper, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vrednotenje investicije v novo linijo za separatorje v podjetju MPI-reciklaža, d. o. o. Prikazane so tehnično-tehnološke lastnosti linije, izračunani so vsi prihodki in odhodki oziroma donosnost investicije. Za vrednotenje investicije so uporabljene dinamične metode, na podlagi katerih je izračunana in prikazana doba vračanja investicije, neto sedanja vrednost in notranja stopnja donosa. Izračuni so pokazali, da se investicija ob navedenih predpostavkah povrne v treh letih in enajstih mesecih, kjer ob diskontni stopnji 12 % NSV znaša 755.266,90 evra in NSD 31 %. Zaradi nepredvidljivih razmer na trgu se je opravila še analiza občutljivosti za različne scenarije, od faktorja 5 do 25 %. Pokazalo se je, da na dobo vračanja investicije najbolj vpliva zmanjšana pridobljena količina svinca in PP. V primeru uresničitve vseh naštetih scenarijev pa je investicija sprejemljiva do faktorja 10 %.
Ključne besede: separatorji, svinec, polipropilen, vrednotenje investicije, doba vračanja, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa, finančni kazalniki
Objavljeno v DKUM: 09.02.2024; Ogledov: 313; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
Sinteza znanstvenih raziskav in nadgradnja model "Izvorno slovensko"
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Teritorialne kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu 'Izvorno slovensko'
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Teritorialne kolektivne blagovne znamke so vedno pogosteje orodje razvoja in trženja podeželskih upravljanih destinacij z jasno vizijo prihodnosti, podkrepljeno s strateškimi razvojnimi in trženjskimi cilji, ukrepi in aktivnostmi. Celovito povezani deležniki z namenom ustvarjanja visokokakovostne ponudbe območja gradijo prepoznavno lokalno dodano vrednost gastronomije destinacije. Mnogi avtorji izpostavljajo, da ciljne skupine domačih in mednarodnih obiskovalcev, predvsem sodobni ljubitelji hrane, tako imenovani foodies, vedno bolj iščejo in cenijo tovrstna prizadevanja. Centri kakovosti z organiziranimi kratkimi lokalnimi dobavnimi verigami, usposabljanji in svetovanji strokovnih institucij ter z digitalno trženjsko-prodajno-logistično tehnologijo prinašajo sinergične učinke vsem vključenim deležnikom destinacije. Pomembno je, da se vsak deležnik na poti od njive do krožnika in še dlje, vse do vodenega gastronomskega doživetja in prireditve ter doživetega bivanja v avtentičnih nastanitvenih kapacitetah, posveča le delu celovitega doživetja % lastnemu prispevku v verigi destinacijske zgodbe % in prispeva k visoki kakovosti lokalno dodane vrednosti končnemu gastronomskemu doživetju. Več kot deset teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk, vzpostavljenih po modelu 'Izvorno slovensko', sledi opisanemu pristopu in s tem prispeva k vedno večji prepoznavnosti Slovenije kot zelene, aktivne in zdrave destinacije, ki pritegne z raznovrstno gastronomsko ponudbo tudi zahtevne raziskovalce gastronomije.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model 'Izvorno slovensko', kratke lokalne verige, destinacijske management, marketing organizacije, lokalno dodana vrednost
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 253; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (625,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjo
Tanja Lešnik Štuhec, 2021, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Ključne besede: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 253; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Časovna vrednost denarja
Aljoša Vezjak, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo pojem časovne vrednosti denarja. V teoretičnem delu naloge najprej predstavimo teorijo o časovni vrednosti denarja, poleg tega pa opredelimo tudi koncepta sedanje (angl. Present value, krajše; PV) in prihodnje vrednosti (angl. Future value, krajše; FV) denarja ter predstavimo pojem diskontne stopnje, kako se določa in kje jo moremo pri izračunih vrednosti uporabiti. Raziščemo, kako se kaže uporaba koncepta časovne vrednosti denarja (krajše; ČVD) pri vrednotenju finančnih inštrumentov in zakaj je koncept ČVD pomemben. V praktičnem delu sledijo primeri izračuna sedanje vrednosti in ocene diskontne stopnje ter uporabe ČVD pri vrednotenju finančnih inštrumentov. Pomagamo si s formulami iz domače in tuje literature. Po izračunu, tudi grafično prikažemo rezultate in jih obrazložimo.
Ključne besede: časovna vrednost denarja, koncept sedanje vrednosti, koncept prihodnje vrednosti, diskontna stopnja, finančni instrumenti, denar.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 384; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Ugled in zaznana vrednost storitev v ekskluzivni agenciji Zavarovanja Špolarič d.o.o.
Zala Špolarič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam zaznano vrednost in ugled organizacije. S pomočjo literature sem v teoretičnem delu opredelila zaznano vrednost, njen pomen, dimenzije ter kako jo merimo. Ker je zaznana vrednost povezano z ugledom organizacije, sem zajela tudi njegov pomen. V diplomskem delu pojasnjujem, kako se ugled oblikuje, katere sestavine so ključne v ugledu organizacije ter kako merimo ugled. V empiričnem delu diplomskega dela, sem prikazala rezultate raziskave, ki se navezujejo na merjenje zaznane vrednosti in ugleda ekskluzivne agencije Zavarovanja Špolarič d.o.o. Podrobno smo spoznali tudi agencijo samo. Z analizo sem ugotovila, da ima agencija med svojimi odjemalci visok ugled, ter, da zaznano vrednost odjemalci ocenjujejo visoko
Ključne besede: zaznana vrednost, zaznana cena, ugled, merjenje ugleda.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
Primerjava pričakovane vrednosti modnih izdelkov z in brez eko oznake
Rok Žagar, 2023, magistrsko delo

Opis: Pričakovano vrednost lahko dojamemo vrednost dane naložbe v nekem prihodnjem trenutku. Dan danes mnogo ljudi postopoma prevzema trajnosten življenjski slog. Hkrati pa modna industrija velja za enega največjih onesnaževalcev na svetu. Zaradi tega smo se odločili za raziskavo pričakovane vrednosti odjemalcev do različnih tipov modnih izdelkov. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega ter raziskovalnega. Prvo poglavje naloge je namenjeno uvodu. Teoretični del pa se prične z drugim poglavjem, skupaj pa ga sestavljajo tri poglavja. V drugem poglavju bomo podrobneje analizirali in razčlenili pojem pričakovane vrednosti. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi okoljske problematike, v četrtem pa se bomo posvetili ekološki ozaveščenosti odjemalcev. Pričetek raziskovalnega dela predstavlja uvod v našo kvantitativno raziskavo in se prične s petim poglavjem. Oblikovali smo vprašalnik, pri katerem smo anketirali odjemalce različnih starostnih skupin. Zbrali smo 131 ustrezno rešenih anket. V tem poglavju so prav tako prikazani rezultati naše raziskave ter preverjene hipoteze. Za analiziranje podatkov smo uporabili program SPSS. V naši raziskavi smo potrdili vse zastavljene hipoteze, z izjemo ene, ki je bila zavržena. Naša raziskava bo v pomoč nadaljnjim študijam o trajnosti in ozaveščenosti odjemalcev.
Ključne besede: Pričakovana vrednost, modni izdelki, okoljska ozaveščenost, onesnaženje, trajnost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

10.
Vloga aktivnosti na družbenih omrežjih pri oblikovanju dojemanja blagovne znamke na primeru nočnih lokalov v Mariboru : diplomsko delo
Sven Pušnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili družbena omrežja kot kanal, na katerem so prisotni uporabniki in različne blagovne znamke, tudi nočni lokali. V sklopu empiričnega dela smo izvedli anketo, s katero smo analizirali dojemanje aktivnosti mariborskih nočnih lokalov na družbenih omrežjih. Prav tako pa smo beležili tudi objave na družbenih omrežjih treh mariborskih nočnih lokalov z največ sledilci (Štuk, Trust, Niagara). Rezultati našega empiričnega dela so pokazali, da stranke aktivnost mariborskih nočnih lokalov na družbenih omrežjih dojemajo pozitivno. Pri vrstah objav najraje spremljajo zgodbe, med vsebinami pa so najbolj priljubljene fotografije in videoposnetki.
Ključne besede: družbena omrežja, blagovne znamke, nočni lokali, psihološka vrednost znamke, dojemanje blagovne znamke
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 1.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici