| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 161
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv kulture na nakupne odločitve - primerjava vedenja odjemalcev v Sloveniji in Španiji
Sana Gros, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv kulture na nakupne odločitve mladih odraslih, starih od 18 do 35 let, v Sloveniji in Španiji. Kultura kot skupek vrednot, norm in prepričanj pomembno vpliva na potrošniško vedenje, saj določa način, kako posamezniki zaznavajo izdelke, blagovne znamke in nakupni proces. Namen raziskave je bil preučiti razlike in podobnosti med slovenskimi in španskimi potrošniki ter ugotoviti, kateri kulturni dejavniki najbolj oblikujejo njihove nakupne preference. Empirična raziskava, izvedena z anketnim vprašalnikom, je pokazala, da slovenski potrošniki izkazujejo večjo racionalnost in zvestobo blagovnim znamkam, medtem ko so španski potrošniki bolj čustveno usmerjeni, impulzivni ter pod večjim vplivom praznikov in kulturnih običajev. Rezultati potrjujejo, da kulturne značilnosti pomembno vplivajo na vse faze nakupnega procesa, kar je ključno spoznanje za podjetja, ki želijo učinkovito nagovarjati potrošnike na obeh trgih.
Ključne besede: odjemalec, nakupne odločitve, kultura, vplivi.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
Energetska prihodnost slovenije: ali je jedrska energija odgovor na energetsko krizo?
Gašper Spreitzer, 2025, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje uporabe jedrske energije kot možne rešitve za energetsko krizo v Sloveniji, s poudarkom na analizi javnega mnenja in primerjavi z evropskimi državami. Slovenija trenutno pridobiva velik delež električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK), hkrati pa se razpravlja o izgradnji drugega bloka NEK2, ki naj bi prispeval k dolgoročni energetski samooskrbi in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub temu so stališča javnosti razdeljena, kar predstavlja izziv za načrtovanje energetske prihodnosti. Namen dela je analizirati javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije, ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje te tehnologije, ter primerjati stanje z drugimi državami, kot so Nemčija, Avstrija in Italija, ki so se odločile za opustitev jedrske energije z različnimi posledicami za okolje in energetsko varnost. Uporabljena metodologija temelji na kombinaciji analize obstoječe literature, uradnih podatkov, medijskih virov in anketnih rezultatov. Med pomembnejše vire sodijo raziskave Evropske investicijske banke, Eurobarometra, znanstveni članki iz revij Energy Policy in arXiv ter domači viri, kot so GEN energija, NEK in Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Glavni izsledki kažejo, da je javno mnenje v Sloveniji glede jedrske energije tej v zadnjem času bolj naklonjeno, zlasti med mlajšimi in bolje izobraženimi prebivalci. Kljub temu obstajajo pomisleki glede varnosti, ravnanja z odpadki in dolgoročnih ekonomskih stroškov. V evropskem prostoru je zaprtje jedrskih elektrarn pogosto vodilo v povečano uporabo fosilnih goriv, kar je negativno vplivalo na okolje. Zaključki naloge poudarjajo potrebo po transparentnem komuniciranju s prebivalstvom, spodbujanju izobraževanja o energetskih virih in celovitem pristopu k oblikovanju energetske politike. Priporočila vključujejo vzpostavitev učinkovitega civilnega družbenega nadzora nad velikimi energetskimi projekti, nadaljnje raziskave o družbeni percepciji tehnologij ter spremljanje okolijskih in ekonomskih učinkov različnih energetskih scenarijev.
Ključne besede: jedrske elektrarne, preskrba z električno energijo, nizkoogljični viri energije, vplivi na okolje, javno mnenje o jedrski energiji
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (886,60 KB)

3.
Kakovost zraka v delovnem okolju in vplivi na zdravje
Peter Hribar, 2025, diplomsko delo

Opis: V današnjem času predstavlja onesnaženje zraka z emisijami trdnih delcev (PM), zlasti PM10, resen okoljski in zdravstveni problem. Ti delci nastajajo predvsem v industrijskih proizvodnih procesih ter imajo neposreden vpliv na kakovost zraka in zdravje zaposlenih. Cilj diplomskega dela je poglobljeno preučiti vpliv teh emisij na delovno okolje ter razviti učinkovite metode za njihovo zaznavanje, nadzor in zmanjšanje. Analiza vključuje identifikacijo glavnih virov emisij v industriji, kot sta gradbeništvo in predelava kovin, ter oceno tveganj, ki jih predstavljajo za zdravje delavcev. Posebna pozornost je namenjena tehnologijam za zmanjševanje emisij, kot so napredni filtrirni sistemi, prezračevalni sistemi, merilne naprave in optimizacija delovnih procesov. Namen raziskave je podati konkretne predloge za izboljšanje kakovosti zraka v industrijskih obratih, zmanjšanje izpostavljenosti nevarnim delcem in s tem izboljšanje delovnih pogojev ter prispevati k večji okoljski trajnosti proizvodnih dejavnosti.
Ključne besede: emisije delcev PM10, vplivi na zdravje, gradbeništvo, kovinskopredelovalna industrija, nadzor emisij
Objavljeno v DKUM: 06.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Proučitev dejavnika spola na področju zunanje revizije
Lana Žarković Preac, 2025, magistrsko delo

Opis: Med spoloma obstajajo razlike v kariernih poteh, vodenju, načinu komuniciranja in odnosu do tveganja. enske pri zahtevnejših nalogah pogosto izkazujejo večjo učinkovitost, saj se osredotočajo na podrobnosti in sprejemajo odločitve na podlagi poglobljene analize. Moški pa običajno hitreje sprejemajo odločitve pri enostavnejših nalogah, kar jim omogoča prednost v manj kompleksnih situacijah. Ženske v reviziji pogosto izkazujejo večjo doslednost, previdnost ter večjo pozornost do pomembnih revizijskih vprašanj, kar se odraža tudi v bolj podrobnih in daljših poročilih. Vpliv spola se kaže tudi v komunikacijskem slogu – ženske pogosto poročajo v manj optimističnem tonu, z večjim poudarkom na tveganjih. Poleg tega prisotnost žensk v vodstvenih ali nadzornih funkcijah, kot so revizijske komisije, prispeva k izboljšanemu upravljanju podjetij, večji družbeni odgovornosti in pogostejšemu sestankovanju, kar posledično vpliva na boljšo preglednost delovanja podjetij. Čeprav se razlike v nekaterih primerih ne izkažejo za statistično pomembne, je vseeno mogoče potrditi, da lahko spol vpliva na kakovost revizije, etične odločitve ter na zadovoljstvo strank. Raznolikost v revizijskih ekipah spodbuja boljše nadzorne mehanizme in zmanjšuje možnost za manipulacijo podatkov, kar potrjuje pomembnost vključevanja obeh spolov v revizijsko prakso. Rezultati podpirajo nadaljnje spodbudjanje za večjo zastopanost žensk v reviziji in za potrebo po ustvarjanju uravnoteženega in vključujočega delovnega okolja.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, revizorji, revizijski partnerji, revizijsko podjetje, spol, etika, raznolikost, vplivi.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

5.
Vpliv modelov izmenskega dela na počutje medicinskih sester, zaposlenih v urgentnih ambulantah
Anja Janežič, 2025, magistrsko delo

Opis: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja. Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati. V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Kakovost življenja bolnikov s sistemskim lupusom eritematozusom v času pandemije covida-19
Nejc Žaler Vogrin, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: SLE je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene različne organe in zahteva stalno medicinsko oskrbo. Med pandemijo covida-19 so se pacienti soočali z oteženim dostopom do zdravstvenih storitev, povečanimi psihosocialnimi bremeni in poslabšanjem fizičnega zdravja. Namen tega pregleda literature je analizirati, kako je pandemija vplivala na kakovost življenja pacientov s SLE. Metode: Pregled literature je bil opravljen v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Medline, Cochrane Library in SAGE z uporabo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Opravljena je bila analiza in sinteza izbrane literature. Rezultati: Od skupno 122 identificiranih člankov je bilo v končno analizo vključenih osem raziskav s kvantitativno metodologijo. Pandemija je negativno vplivala na fizično zdravje pacientov, kar se je kazalo v povečani aktivnosti bolezni, zmanjšani adherenci in povečani hospitalizaciji, kar je poslabšalo kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Pregled kaže na zmanjšano kakovost življenja pacientov s SLE med pandemijo, zaradi omejenega dostopa do zdravstvenih storitev in povečanega psihosocialnega bremena. Izpostavljena je potreba po boljšem sistemskem pristopu, razvoju telemedicine in večji podpori kroničnim bolnikom za ublažitev učinkov prihodnjih kriz na njihovo življenje.
Ključne besede: avtoimunske bolezni, psihosocialni vplivi, pandemija
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Primerjava toplotnih črpalk z različnim hladilnim medijem
Blaž Vesenjak, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je z računalniškimi simulacijami pridobiti rezultate, ki omogočajo primerjavo ključnih parametrov, kot so hladilni medij, pretoki snovi, koeficient učinkovitosti (COP) in stroški. Cilj je pomagati podjetjem in uporabnikom toplotnih črpalk pri izbiri najustreznejše naprave za njihove potrebe. Toplotne črpalke so ključne tako za stanovanjske objekte, kjer zagotavljajo udobje in toploto, kot tudi za industrijo, kjer se uporabljajo za različne procese, kot so ogrevanje materialov, destilacija in koncentriranje raztopin. Pri izbiri hladilnega medija smo upoštevali več dejavnikov, zlasti okoljske vplive, saj smo želeli delati s snovmi, ki bodo v prihodnosti še vedno dovoljene. Preverili smo njihovo vnetljivost, toksičnost ter vrednosti ODP in GWP, ki so ključne za določanje podnebnih vplivov. Eksperimentalni del naloge je bil večinoma izveden s pomočjo programske opreme Aspen Plus, kjer smo izvajali simulacije različnih toplotnih črpalk in analizirali njihove rezultate. Pri osnovnih simulacijah smo fiksirali masni pretok vode pri 1000 kg/h in simulacije optimizirali glede na hladilno sredstvo pri treh različnih temperaturnih režimih izstopne vode (40 °C, 50 °C in 60 °C). Prva analiza je pokazala, da so hladilni mediji z nižjimi masnimi pretoki učinkovitejši pri prenosu toplote, kar vpliva na celotno učinkovitost toplotnih črpalk. Pri analizi občutljivosti pa smo ugotovili, da je COP na splošno višji pri nižjih izstopnih temperaturah vode, optimalen pretok grelne vode pa zagotavlja najboljše ravnovesje med prenosom toplote in energijsko porabo, kar vodi do najvišjega COP.
Ključne besede: subkritična toplotna črpalka, transkritična toplotna črpalka, hladilni medij, koeficient učinkovitosti, okoljski vplivi
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 19; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Vplivi sedativov pri dolgotrajni sedaciji in mehanski ventilaciji
Tjaša Vrečar, 2024, diplomsko delo

Opis: Nadzorovana mehanska ventilacija v kombinaciji s sedativi predstavlja ključno terapevtsko strategijo pri kritično bolnih pacientih na enotah intenzivne terapije, katerih zdravje zahteva neprekinjen nadzor skozi ves dan. Kljub učinkovitosti pa je treba pri predpisovanju sedativov izkazovati skrajno previdnost, saj lahko njihova nepravilna uporaba privede do trajnih neželenih učinkov ter celo do razvoja odvisnosti. Skrbna in prilagojena uporaba teh terapevtskih sredstev je ključnega pomena za optimalno okrevanje pacientov.
Ključne besede: sedativi, vplivi sedativov, mehanska ventilacija
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (854,71 KB)

9.
Psihološki vplivi in izzivi po poškodbah športnikov
Maša Štrakl, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema dejavnike poškodb, moč čustev ob spopadanju s poškodbo in z izzivi po poškodbi. Športniki, sploh vrhunski, so vsakodnevno izpostavljeni naporom, tako fizičnim kot psihičnim, kar na dolgi rok ne prinaša pozitivnih posledic. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo spletne ankete pristopiti do različnih športnikov. Ugotoviti, kaj jih je pripeljalo do poškodbe, kako so se počutili ob srečanju z njo in kako je poškodba vplivala na njihovo psiho. Anketa je bila izvedena med športniki, in sicer z namenom izvedeti, kako in v kolikšni meri športnike podpirajo njihovi trenerji, klubi in morda tudi njihove zveze (ali jim stojijo ob strani, ko se poškodujejo, ali jim je zanje čisto vseeno). Teoretični del se je dotaknil dejavnikov poškodb (pričakovanja športnikov, nezdravo tekmovanje, primerjanje med športniki) in spopadanja s psihofizičnimi izzivi po poškodbi, na primer, kako sprejemamo poškodbo, kdo je kriv zanjo (ali smo sami ali za poškodbo krivimo nekoga drugega). V pomoč so bili strokovna literatura in članki na temo poškodb športnikov.
Ključne besede: izzivi po poškodbah, športniki, poškodba, psihični vplivi, stres
Objavljeno v DKUM: 30.08.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici