| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Konstrukcija madžarske manjšinske identitete s pomočjo pomurskega madžarskega radia : magistrsko delo
Martina Lebar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljena raziskava nam razkriva, če in v kolikšni meri lahko MMR (Muravidéki magyar rádió/ Pomurski madžarski radio) oblikuje in ohranja identiteto pripadnikov madžarske manjšine v Sloveniji. S pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili s petimi novinarji, zaposlenimi na MMR, in desetimi poslušalci manjšinskega radia, ugotavljamo, da Pomurski madžarski radio nima izrazite vloge pri oblikovanju manjšinske identitete. Je pa izrednega pomena pri njenem ohranjanju, predvsem pri pripadnikih, ki nimajo ves čas stika s svojo kulturo in jezikom. Prav slednji posamezniki in njihov odnos do manjšinskih medijev bi bil zanimiv za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: madžarska manjšina v Sloveniji, manjšinska identiteta, manjšinski radio, vpliv medijev, konstrukcija identitete
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

2.
Vpliv medijev na strah pred kriminaliteto : diplomsko delo
Špela Geršak, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem vpliva medijev na strah pred kriminaliteto. Hiter razvoj tehnologije in vedno več digitalnih vsebin, ki nas obkrožajo v našem vsakdanjiku, ima ogromno pozitivnih učinkov, vendar tudi kar nekaj negativnih. Rast nasilja, kriminalitete in z njo povezanega strahu pred kriminaliteto je eden izmed bolj nezaželenih učinkov, povezanih z razvojem medijev. V diplomskem delu bomo predstavili pojme, ki so vezani na kriminaliteto. Opredelili bomo tradicionalne in novodobne medije. Pregledali bomo obstoječo literaturo o vplivu posameznih medijev na strah pred kriminaliteto in viktimizacijo. Del pozornosti bomo posvetili tudi poglavju, v katerem bo predstavljen način dela novinarjev in njihovega poročanja o kriminaliteti. V empiričnem delu bomo na podlagi zbranih podatkov na osnovi ankete ugotovili, kako se slovenska javnost odziva na poročanje (slovenskih) medijev o kriminaliteti.
Ključne besede: strah pred kriminaliteto, množični mediji, vpliv medijev, viktimizacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Vpliv medijev na propagando navijaške kulture : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žan Luka Konjar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, na kakšen način mediji s svojim poročanjem o navijaških skupinah ter z njimi povezanih incidentih in neredih vplivajo na delovanje in prepoznavnost teh navijaških skupin v družbi. V današnjem svetu so mediji del našega vsakdanjega življenja, ki ga usmerjajo in nam ustvarjajo osebno mnenje. Mediji so prisotni vsepovsod in na vsakem koraku poskušajo s svojim poročanjem pritegniti čimveč občinstva. Bolj so pri tem uspešni, če objavljajo o stvareh, ki občinstvo privlačijo. Nasilje je zagotovo eno izmed področij, ki privablja pozornost ljudi, saj gre pri tem za željo posameznika po informiranju. Ljudje se najbolj zanimajo za stvari, ki jih lahko na kakršenkoli način ogrožajo. Mediji predvsem o kriminaliteti poročajo na senzacionalističen način; navadno poročajo o najbolj spektakularnih obikah nasilja. Zato se radi osredotočajo na incidente, ki jih povzročijo navijaške skupine in se dogajajo na športnih prireditvah ali v nekaterih primerih tudi izven stadionov in športnih dvoran. Na drugi strani tovrstno poročanje izkoriščajo navijaške skupine za svoj temeljni cilj, in sicer za (samo)promocijo. Ko določen medij poroča o nasilju navijaške skupine, se o njem veliko govori in razpravlja. S tem se navijaške skupine dokazujejo drugim navijaškim skupinam in preostalemu občinstvu, saj so zelo rade v središču pozornosti. Ugotovili smo, kakšno je stanje v Evropi na tem področju in kako se različne države spopadajo s tovrsnim problemom, primerjali smo države celinske Evrope z Veliko Britanijo, ki je ubrala poseben način v boju proti huliganizmu in nasilju na športnih prireditvah, in sicer s strogim pristopom velikih zapornih in denarnih kazni ter izkaznicami za vse udeležence športnih prireditev. V Sloveniji problem huliganizma ni tako problematičen, kot je bil na Otoku, in sicer zaradi manjšega zanimanja za nogomet, so pa tudi pri nas uvedli ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah in prekinitev potovanja nasilnim posameznikom. Mediji največ pozornosti namenijo nasilju v nogometu, kajti gre za najbolj priljubljen šport na svetu, kar še dodatno poveča možnost za zanimanje občinstva, to pa seveda vodi v večji dobiček, ki je eden izmed glavnih ciljev množičnih medijev.
Ključne besede: navijanje, kršitve javnega reda in miru, vpliv medijev, navijaške skupine, navijaška kultura, huliganizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (802,22 KB)

4.
Javno mnenje o družinskem nasilju v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kerstin Sirk, 2019, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini ni nov pojav, temveč je pojav, ki je v družbi prisoten že dolga leta, vendar se ga v zadnjih letih strožje obravnava tako z vidika zakonodaje kot tudi z vidika odzivanja pristojnih institucij in akterjev, ki delujejo v smeri preprečevanja in zatiranja nasilja v družini. Pri oblikovanju javnega mnenja o družinskem nasilju ima velik pomen javno poročanje s strani množičnih medijev. Mediji skušajo na svoj način prikazati primere, ki se zgodijo tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Pri tem morajo biti pozorni pri uporabi izrazov saj lahko s tem, ko uporabljajo nestrokovne izraze povzročajo razvijanje stereotipov, ki se pri oblikovanju mnenja in stališč oprimejo in ostanejo še dolga leta, čeprav se na drugi strani pojavi dodatna strokovna opredelitev strokovnjakov na področju preprečevanja nasilja v družini, ki s pomočjo strokovnega znanja argumentirajo nepravilnosti uporabe stereotipnih izrazov. V zaključnem delu smo opredelili osnovne termine za razumevanje pojava nasilja v družinski skupnosti. Pregledali smo statistične podatke policijske statistike glede pojava nasilja v družini kot kaznivega dejanja in prekrška. Pred pričetkom opredelitve rezultatov raziskovalnega dela smo pregledali pravne akte na področju preprečevanja nasilja v družini od leta 2005 do danes. Ugotovili smo, da se je zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v slovenskem prostoru nadgradila. Prvi nacionalni pravni akt, kateri je in še vedno močno vpliva na preprečevanje nasilja v družini v slovenskem prostoru je tako imenovan Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je bil sprejet leta 2008. Zakon opredeljuje izključno termine, načine ukrepanja in sankcije na področju preprečevanja nasilja v družini. V končni fazi zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da se s pomočjo poostrene zakonodaje, učinkovitega delovanja pristojnih institucij na področju preprečevanja nasilja v družini in rednega ozaveščanja javnosti o problematiki zmanjšuje pojav tovrstnega nasilja v slovenskem prostoru.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, nasilje v družini, vpliv medijev, oblikovanje javnega mnenja
Objavljeno v DKUM: 02.10.2019; Ogledov: 1185; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
VPLIV TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA NA GIBALNE/ŠPORTNE DEJAVNOSTI OTROK
Tamara Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv televizije in računalnika na gibalno/športne dejavnosti otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili dejavnike otrokovega razvoja in gibalni razvoj otroka – faze, mejnike in gibalne sposobnosti otrok. V okviru gibanja smo predstavili pomen gibalnih dejavnosti na celostni razvoj otroka in na zdravje otroka. V diplomski nalogi smo predstavili tudi medije, predvsem televizijo in računalnik, njune pozitivne in negativne strani. Posebno pozornost smo posvetili vplivu medijev oziroma televizije in računalnika na gibalne in športne dejavnosti otrok. V empiričnem delu diplomske naloge smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, v kolikšni meri in kako televizija in računalnik vplivata na gibanje 4–6 let starih otrok. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni vzorec smo vzeli iz konkretne populacije: namenski neslučajnostni vzorec staršev predšolskih otrok, starih 4–6 let. Podatke diplomske naloge smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike. Uporabili smo anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 90 staršev. Podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo kvantitativno obdelali ter analizirali s pomočjo deskriptivne statistike in frekvenčne distribucije. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in kako televizija in računalnik vplivata na gibanje 4–6 let starih otrok. Naše ugotovitve so: da je televizija v primerjavi z drugimi mediji pogosteje uporabljena pri predšolskih otrocih, več staršev otroke nadzoruje pri gledanju televizije kot pri »igri« na računalniku, več staršev otroke kaznuje s prepovedjo gledanja televizije kakor s prepovedjo »igre« na računalniku, predšolski otroci, ki se v prostem času ukvarjajo z gibalno/športnimi dejavnostmi, se manj »igrajo« na računalniku kakor otroci, ki se v prostem času ne ukvarjajo z gibalno/športnimi dejavnostmi, na gibalno/športne dejavnosti otrok ima po mnenju staršev »igra« na računalniku bolj negativen vpliv kakor televizija, otroci, ki so vključeni v organizirane gibalne/športne dejavnosti, se manj »igrajo« na računalniku kakor otroci, ki niso vključeni v gibalne/športne dejavnosti in otroci, ki so vključeni v organizirane gibalne/športne dejavnosti, manj gledajo televizijo kakor otroci, ki niso vključeni v gibalne/športne dejavnosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne-športne dejavnosti, gibalni razvoj, mediji, vpliv medijev
Objavljeno v DKUM: 16.08.2016; Ogledov: 2167; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (934,89 KB)

6.
Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Ključne besede: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 2171; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
VPLIV MEDIJEV NA KAKOVOST JAVNEGA ZDRAVSTVA
Maja Čretnik Sodja, 2013, magistrsko delo

Opis: Razvoj slovenskega zdravstva v obdobju po drugi svetovni vojni je do leta 1992 potekal tako, da bi ga v vseh njegovih razsežnostih lahko poimenovali javno zdravstvo. A s spremembo prevladujočih družbenih ter političnih vrednot in razmer v Sloveniji, pa tudi zaradi nastopa koncesionarstva in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, je bilo treba pojem javno zdravstvo v Sloveniji opredeliti na novo. Z nastopom koncesijskih razmerij so se namreč vzpostavile razmere, ko se v javni zdravstveni službi lahko ustvarjajo dobički, presežki iz dejavnosti, ki jih ni treba vračati v dejavnost. A ne glede na to, ali zdravnik dela kot koncesionar ali ne, ga pri delu praviloma vodijo moralne, profesionalne in formalnopravne norme kot ključne prvine vsakodnevne odločitvene paradigme. Pa vendar, je javno zdravstvo v Sloveniji takšno, kot si ga želimo? In kakšno vlogo pri tem, kako sleherna Slovenka in Slovenec doživljata obisk pri zdravniku, preventivni pregled, kirurški poseg itd., igrajo mediji? Ali je zaradi odmevnih zdravstvenih afer zaupanje v javno zdravstvo omajano? So zavarovanci zaradi medijskega poročanja o javnem zdravstvu bolj ozaveščeni? In kako medijsko poročanje doživljajo tisti, ki v javnem zdravstvu delajo, ki javne zdravstvene zavode vodijo? Tisti, ki so ves čas razpeti med politiko na eni in uporabniki zdravstvenih storitev na drugi strani? To so vprašanja, ki so predmet naše raziskave. Ključno vprašanje naše študije, na katerega bomo v magistrskem delu skušali odgovoriti s pomočjo zdravstvenih in medijskih strokovnjakov, pa: Ali mediji vplivajo na boljšo kakovost javnega zdravstva? Naša raziskava temelji na uporabi metode delno strukturiranega intervjuja, ki smo ga izvedli z izbranimi predstavniki medijske in zdravstvene stroke. Odgovore intervjuvancev smo analizirali z metodo tematske mreže. Ugotovili smo, da je eden ključnih problemov v pomanjkanju znanja. Novinarji premalo poznajo zdravstveni sistem. Po drugi strani pa tisti, ki delajo v tem sistemu, preslabo poznajo zahteve slovenskega medijskega prostora. Raziskava je pokazala tudi, da mediji nedvomno vplivajo na javno zdravstvo. A da niso tisti, ki narekujejo njegovo kakovost, pač pa imajo vlogo zunanjega opazovalca, zunanjega nadzornika.
Ključne besede: - vpliv medijev - javno zdravstvo - kakovost - intervju - sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 2432; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (710,07 KB)

8.
ŠTUDIJSKA MOBILNOST IN JEZIK
Iris Polutnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sestavljajo tri glavna poglavja – Mobilnost, Jezik in Medkulturnost. Vsa poglavja smo razdelili na podpoglavja ter se v vsakem osredotočili na tisto študijsko literaturo, ki je pomembna za interpretacijo naših rezultatov pri raziskavi, ki smo jo izvedli. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s slovenskimi in tujimi študenti, ter rezultate primerjali med seboj. Ti so pokazali, da študente največkrat žene v mobilnost njihova radovednost po spoznavanju sveta in ljudi, kot tudi želja po učenju in izpopolnjevanju tujih jezikov, kar je tudi v skladu z raziskavami, ki jih je izvedlo mednarodno društvo Erasmus student network (v nadaljevanju ESN) iz Bruslja, kjer je tudi sedež te organizacije, ki smo jo predstavili tudi v teoretičnem delu. Medtem ko se slovenski študentje raje učijo drugih jezikov, tj. jezika gostiteljice, se tuji študentje raje poslužujejo učenja angleščine in njenega izpopolnjevanja, kljub temu da je raziskava pokazala, da se je tuji študentje začnejo učiti bolj zgodaj od slovenskih študentov, ki pa z angleščino nimajo težav. Prav to nas je vodilo do ugotovitve, da mediji, kot so npr. televizija, filmi, serije, radio, časopis in ostali pisni viri, pozitivno vplivajo na hitrejše učenje tujega jezika, saj slovenski študentje pravijo, da so ravno na ta način pridobili največ uporabnega znanja angleščine.
Ključne besede: Mobilnost, tuj jezik, medkulturnost, mednarodni projekti v osnovnih šolah, vpliv medijev na usvajanje tujih jezikov
Objavljeno v DKUM: 03.01.2013; Ogledov: 1929; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
MEDIJI V ŽIVLJENJU OTROK
Tina Pušnik Breznik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mediji v življenju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Znotraj tega smo v teoretičnem delu opisali, kako različni mediji ob prekomerni in nekontrolirani uporabi slabo vplivajo na otroke. Zanimala nas je prisotnost medijev v življenju otrok, koliko časa otroci namenijo medijem, kakšen dostop imajo do njih in kako mediji na njih vplivajo. To smo v empiričnem delu tudi raziskali. Mediji so prisotni povsod in se jim ne moremo izogniti. Otroci so zato brez nadzora vse prevečkrat izpostavljeni medijskim vsebinam, ki zanje niso primerne. Na žalost pa premalo časa namenimo medijski vzgoji in otrokom omogočimo spremljanje neprimernih vsebin. Vzamemo si premalo časa za pogovor o tem, kar otroci vidijo in slišijo v medijih. Odrasli imamo možnost, da z usmerjanjem omogočimo otrokom spremljanje pozitivnih in poučnih vsebin. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec smo zajeli starše otrok drugega starostnega obdobja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza rezultatov je pokazala, da se starši zavedajo negativnega vpliva, ki ga lahko imajo mediji na otroke. Ugotovili smo, da se starši zavedajo, da vse vsebine niso primerne za otroke. Pri uporabi medijev postavljajo otrokom pravila in se o medijskih vsebinah pogovarjajo z otroci. Rezultati so potrdili strinjanje o tem, da mediji otrokom ne dajejo prave predstave o realnosti in da so otroci preveč izpostavljeni medijem, ki so lahko zavajajoči.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, drugo starostno obdobje, mediji, medijska vzgoja, nasilje v medijih, množični mediji, vpliv medijev na otroke, zdravje otrok, oglaševanje, socializacija, zasvojenost, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2012; Ogledov: 4889; Prenosov: 1507
.pdf Celotno besedilo (798,39 KB)

10.
VPLIV MEDIJEV NA GIBALNO DEJAVNOST OTROK
Natalija Bodner, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv medijev na gibalno dejavnost otrok je teoretično in predstavlja spremembe, ki jih mediji prinašajo v gibanje otrok. V okviru gibanja so predstavljene gibalne sposobnosti otrok in gibalna dejavnost oziroma aktivnost otrok. Razložen je pomen gibanja za otroke, tako v naravi kot tudi skozi igro, ter katera dejavnost je še zlasti pomembna, ko govorimo o gibanju in ukvarjanju s športom otrok in malčkov. Predstavljene so prednosti, ki jih gibanje prinaša, in kakšen življenjski pomen ima ukvarjanje s športom. V nadaljevanju je razložen vpliv družine na gibanje otrok, saj ima ta odločilno vlogo pri tem, ali se bo otrok rad ukvarjal s športom ali ne. Na kratko so v diplomski nalogi predstavljeni mediji (računalnik, radio, televizija). Posebna pozornost je posvečena vplivu medijev na gibanje in obnašanje otrok ter posledicam, ki jih prinaša prekomerno spremljanje in uporaba sodobnih medijev ter kako to vpliva na zdravje in počutje otrok. Hkrati so navedene tudi nekatere pozitivne stvari, ki jih mediji prinašajo otrokom, mladostnikom in najstnikom. Posebej razčlenjeni so predstavljeni pozitivni in negativni vplivi medijev, saj le tako kažejo realna spoznanja o zmanjšanem gibanju otrok, prekomernem prehranjevanju zaradi dolgega časa, preživljanju prostega časa na drugačen način in izražanju agresije, ki jo otroci prevzamejo iz medijev.
Ključne besede: gibanje, gibalna dejavnost, sodobni mediji, vpliv medijev.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2012; Ogledov: 2980; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (445,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici