Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo proučuje prostorsko razporeditev in gostoto javne polnilne infrastrukture za električna vozila v izbranih evropskih mestih, s posebnim poudarkom na prostorski enakosti. Študija izhaja iz globalnega izziva podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov. Evropska unija (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) se je zavezala k ambicioznemu zmanjšanju emisij. Do leta 2050 želi doseči podnebno nevtralnost, do leta 2030 pa 55 % zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990. Ker promet predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, osebni avtomobili pa več kot 70 % tega deleža, je elektrifikacija mobilnosti ključna za dosego teh ciljev. Električna vozila so v Evropi doživela hitro rast. Tržni delež je od leta 2016, ko je znašal le 1 % novih avtomobilov, do leta 2023 presegel 22 %. Toda širitev polnilne infrastrukture je zaostajala. Do konca leta 2023 je bilo v EU okoli 632.000 javnih polnilnih mest, medtem ko projekcije kažejo, da jih bo do leta 2030 potrebnih 3.5 milijona. To pomeni, da bo treba v sedmih letih namestiti skoraj 2.9 milijona dodatnih polnilnic, kar je približno 410.000 na leto. Poleg tega je razporeditev polnilnic močno neenakomerna med regijami, državami in mestnimi četrtmi, kar ustvarja pomembne ovire za širšo uporabo električnih vozil. Delo se ukvarja s to vrzeljo z oceno prostorske pokritosti javnih polnilnic po administrativnih enotah v osmih evropskih mestih: Amsterdamu, Bologni, Bruslju, Eindhovnu, Gentu, Ljubljani, Parizu in na Dunaju. Ta mesta so bila izbrana zaradi razpoložljivosti zanesljivih odprtih podatkov. Teza dela je, da je polnilna infrastruktura bolj skoncentrirana na osrednje četrti kot na obrobne. Cilji vključujejo kartiranje in vizualizacijo razporeditve polnilnic v izbranih mestih z uporabo ArcGIS Pro, analizo prostorske prisotnosti javnih polnilnih mest po administrativnih enotah z izračunom gostote na kvadratni kilometer ter prepoznavanje četrti z najvišjo in najnižjo koncentracijo javnih polnilnih točk. Za izvedbo pregleda literature so bile uporabljene znanstvene baze podatkov. Izbrane so bile študije, ki so se osredotočale na polnilno infrastrukturo za električna vozila v urbanih okoljih, s posebnim poudarkom na tistih, ki uporabljajo geografske informacijske sisteme (ang. Geographic Information System, v nadaljevanju: GIS). Prostorski podatki so bili zbrani iz občinskih odprtih podatkovnih portalov, OpenStreetMapa in drugih odprtih virov. Meje četrti so bile pridobljene kot poligonske plasti, podatki o polnilnicah pa kot točkovne koordinate. Po uvozu v ArcGIS Pro so bili vsi podatki standardizirani v skupni koordinatni sistem. Polnilne točke so bile pretvorjene v točkovne podatkovne sloje, četrti pa v poligonske sloje. Prvi analitični korak je uporabil orodje Summarize Within v programu ArcGIS Pro za štetje polnilnih točk znotraj posameznih poligonov četrti. Površina četrti je bila izračunana z uporabo funkcije Calculate Geometry, gostota pa je bila izražena kot polnilnice na km². Rezultati so bili izvoženi v Excel, kjer so bile izdelane preglednice za vsako mesto, kar je omogočilo enostavno primerjavo. Za vizualizacijo sta bili uporabljeni orodji za računanje točkovne gostote (Point Density) in jedrne gostote (Kernel Density). Point Density je prikazal število polnilnic znotraj določenega iskalnega radija za vsako celico rastra in s tem omogočil lokalne kazalnike visoke in nizke koncentracije. Jedrna gostota (Kernel Density) je ustvarila zvezne površine z glajenjem vpliva posameznih vhodnih točk skozi določene pasovne širine, kar je omogočilo prepoznavanje gruč in prostorskih gradientov, ki presegajo meje četrti. Simbolika in postavitve so bile standardizirane za vse zemljevide, kar je omogočilo neposredno primerjavo med mesti. Vrednosti gostote, izračunane z orodjem Summarize Within, kažejo na dosledne vzorce v vseh mestih. V Amsterdamu je imela najvišjo gostoto četrt West s 13,73 to
Keywords: GIS, ArcGIS Pro, Polnilna postaja za električna vozila, električna vozila, evropska mesta
Published in DKUM: 04.11.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (2,45 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko uvedbe električnih vozil v vozni park podjetja GLS, s poudarkom na enoti v Slovenski Bistrici. Cilj naloge je preveriti smiselnost zamenjave obstoječih dizelskih dostavnih in osebnih vozil z električnimi alternativami z vidika ekonomskih, okoljskih in operativnih dejavnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti trajnostne mobilnosti, značilnosti električnih vozil, skupni stroški lastništva ter vpliv transporta na okolje. V empiričnem delu je izvedena analiza obstoječega stanja v podjetju, vključujoč strukturo voznega parka, povprečne razdalje, porabo goriva in emisije. Na osnovi pridobljenih podatkov in rezultatov ankete med zaposlenimi je izdelana primerjalna analiza dizelskih in električnih vozil. Rezultati kažejo, da bi elektrifikacija voznega parka lahko prinesla dolgoročne finančne in okoljske koristi, zlasti v urbanih območjih. Analiza SWOT, analiza skupnih stroškov lastništva ter izračun vračilne dobe potrjujejo, da je uvedba električnih vozil v podjetju GLS ekonomsko upravičena in okoljsko zaželena. Na koncu naloga predlaga tudi nadaljnje korake, kot so širitev infrastrukture, postopno uvajanje električnih osebnih vozil ter poglobljeno spremljanje porabe in učinkov novega sistema.
Keywords: električna vozila, trajnostna mobilnost, logistika, stroškovna analiza, emisije CO₂
Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1016,80 KB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava pojav zelenega zavajanja (greenwashinga) v avtomobilski industriji, kjer podjetja pogosto uporabljajo okoljske trditve kot orodje za ustvarjanje trajnostne podobe, ki ni nujno skladna z dejanskimi praksami. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi zelenega marketinga, regulativni okvirji ter vloga potrošnikov pri zaznavanju okoljske verodostojnosti blagovnih znamk. Osrednji del raziskave temelji na analizi izbranih avtomobilskih proizvajalcev, pri čemer se ugotavlja, da so zelene trditve pogosto selektivne, nepodprte z objektivnimi dokazi ali zavajajoče glede prihodnjih namenov podjetij. Ugotovitve kažejo tudi na negativni vpliv zaznanega greenwashinga na zaupanje potrošnikov ter poudarjajo pomen regulacije in transparentne komunikacije. V zaključku naloga potrdi povezavo med dejanskimi trajnostnimi praksami in verodostojno okoljsko komunikacijo ter nakaže možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave zakonodajnega okvira.
Keywords: greenwashing, avtomobilska industrija, okoljska komunikacija, električna vozila, trajnostni marketing, regulacija.
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,01 MB)

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na področje trajnostnega razvoja in ozelenitve poslovanja podjetja Scania Slovenija, d. o. o. V okviru raziskave smo podrobno analizirali ključne poslovne procese podjetja ter podali priložnosti in predloge za izboljšave, ki bi pripomogle k večji trajnostni učinkovitosti, boljšemu poslovanju in nižjim stroškom. Raziskava je vključevala analizo porabe električne energije, službenih vozil, ravnanja z odpadki ter trajnostne kulture zaposlenih. Predlagane so bile rešitve, kot so postavitev sončnih elektrarn, uporaba hranilnikov energije, prehod na električna vozila ter izboljšanje ločevanja odpadkov. Z anketo smo preučili, kako zaposleni sprejemajo, sodelujejo in povzemajo trajnostni razvoj, ter oblikovali ustrezne ugotovitve in priporočila za nadaljnje ukrepe. Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati in ugotoviti ter podati predloge, kako lahko implementacija trajnostnih rešitev pripomore k optimizaciji poslovanja podjetja, znižanju operativnih stroškov, izboljšanju okoljskega odtisa in spodbujanju dolgoročne trajnostne rasti.
Keywords: ozelenitev, trajnost, električna energija, vozila na električni pogon, poslovanje
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 16
Full text (1,29 MB)

Abstract: Zaključno delo obravnava prometno varnost voznikov enoslednih motornih vozil v urbanem in ruralnem okolju. Namen raziskave je bil analizirati razlike med obema okoljema ter ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na nastanek prometnih nesreč motoristov. Analiza je temeljila na podatkih Javne agencije RS za varnost prometa za obdobje 2019–2023, dopolnjena pa je bila z anketno raziskavo med 94 vozniki motornih koles in mopedov. Rezultati statistične analize kažejo, da se 66,9 % nesreč zgodi v urbanem okolju, a so posledice v ruralnem praviloma hujše. Pomembna ugotovitev je, da so motoristi povzročitelji v povprečno 60 % prometnih nesreč, največ pa jih prihaja iz starostne skupine 35–54 let, ki predstavlja tudi najštevilčnejšo skupino aktivnih motoristov. Najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče je neprilagojena hitrost, med tipi nesreč pa prevladujeta prevrnitev z vozilom in bočna trčenja. Anketna raziskava je pokazala, da se motoristi večinoma počutijo varneje v ruralnem okolju, kjer pa kot glavna tveganja izpostavljajo visoke hitrosti, slabo kakovost cest in živali na cesti. V urbanem okolju so najpogosteje omenjeni gost promet, nepregledna križišča in nepozornost drugih udeležencev. Kot najnevarnejše napake drugih voznikov so navedli uporabo telefona, neupoštevanje prednosti in zavijanje brez smernika. Analiza navad motoristov glede zaščitne opreme je pokazala, da večina voznikov v ruralnem okolju opremo uporablja dosledno, v urbanem pa je ta delež precej nižji. Kljub temu skoraj polovica motoristov priznava, da so vsaj občasno opustili zaščitno opremo zaradi vročine ali neudobja. Vidnost v prometu ostaja problem, saj večina uporablja temno opremo brez odsevnih elementov. Na podlagi ugotovitev so podani predlogi ukrepov za izboljšanje prometne varnosti motoristov. Ti vključujejo boljše vzdrževanje in načrtovanje cestne infrastrukture, večjo prometno kulturo in strpnost udeležencev, strožji nadzor nad kršitvami ter dodatna usposabljanja in preventivne kampanje.
Keywords: enosledna motorna vozila, prometne nesreče, prometna varnost, urbano okolje, ruralno okolje
Published in DKUM: 09.09.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (4,21 MB)