| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tomaž Gabrovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Kisla sirotka, kot stranski produkt mlekarske industrije, ne predstavlja samo vse večjega okoljskega problema, ampak je tudi potencialno pomemben vir različnih nutrientov. Namen tega diplomskega dela je bil proučiti uporabnost procesa osmoze za koncentriranje kisle sirotke, proizvedene na območju Slovenije. Kot polprepustno membrano pri delu smo uporabili votlo-vlaknasto biomimetično akvaporinsko membrano, z vgrajenimi molekulami proteina akvaporina v njeno notranjo strukturo. Prav tako je bila testirana uporabnost 1 M natrijevega klorida, 1 M kuhinjske soli, morske vode ter 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata kot gonilne raztopine. Uspešnost procesa koncentriranja je bila spremljana z meritvami fluksa vode, osmotskega tlaka, povratnega fluksa topljenca ter vsebnosti beljakovine laktoferina v vhodni raztopini. Med testiranimi gonilnimi raztopinami je najslabše lastnosti izkazala raztopina 1,36 M amonijevega hidrogenkarbonata. Po drugi strani pa, pri uporabi 1 M natrijevega klorida in 1 molarne kuhinjske soli kot gonilnih raztopin, ni bilo opaziti razlik v izrabi procesa niti v delovanju same membrane. Pri poskusih z morsko vodo smo dobili nekoliko slabše rezultate v primerjavi z natrijevim kloridom in kuhinjsko soljo kot gonilno raztopino in je lahko z ekonomskega vidika dobra alternativa za uporabo v procesu osmoze, glede na njeno razširjenost po svetu. Da bi izkoristili potencial akvaporinske membrane v procesu osmoze, je bilo potrebno po vsaki filtraciji očistiti njeno površino. V naši raziskavi je bilo ustrezno čiščenje doseženo le z uporabo deionizirane vode. Rezultati te študije so pokazali, da se proces osmoze lahko uporabi za obdelavo oziroma koncentriranje stranskih produktov mlekarske industrije (predvsem kisle sirotke), z namenom pridobitve novih izdelkov z dodano tržno vrednostjo.
Ključne besede: osmoza, votlo-vlaknaste membrane, gonilna raztopina, sirotkine beljakovine, laktoferin, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti
Objavljeno v DKUM: 29.03.2022; Ogledov: 830; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (9,15 MB)

2.
Odstranjevanje sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa : magistrsko delo
Tjaša Goltnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili tekom odstranjevanja sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa. Pri tem smo uporabili votlo-vlaknaste biomimetične akvaporinske FO membrane, ki imajo na notranji strani vlaken vstavljene molekule proteina akvaporina. Ugotavljali smo ali te membrane v celoti zadržijo različne farmacevtske učinkovine iz skupine farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego, natančneje iz podskupine farmacevtskih učinkovin in sicer natrijev diklofenak, naproksen, karbamazepin, azitromicin in sulfametoksazol. Prav tako smo proces osmoze izvajali pri spremenjenih pogojih (pH, pretok črpalke, smer toka, različni volumni DS in FS, koncentracija in vrsta DS). Rezultati so pokazali, da je proces osmoze učinkovit za odstranjevanje zdravilnih učinkovin iz odpadne vode, na membrano in potek procesa pa ima največji vpliv sprememba pH in koncentracija DS.
Ključne besede: proces osmoze, akvaporinske biomimetične membrane, votlo-vlaknaste membrane, organska onesnaževala v sledovih, odpadne vode, osmotski tlak
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1153; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

3.
Karakterizacija zeta potenciala votlo-vlaknastih membran
Vita Petek Regoršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Zeta potencial dobiva vse večji pomen pri karakterizaciji površinskih lastnosti in učinkovitosti filtrov in membran, ki se uporabljajo v različnih procesih čiščenja vode. Poleg ploskovnih membran so pogosteje uporabljene polimerne membrane v obliki kapilar (membrane votlih vlaken). Kompleksna geometrija votlo-vlaknastih membran ter pomembnost karakterizacije notranje in zunanje površine izzove analitsko metodo površinskega zeta potenciala. Do danes je analiza površinskega naboja ploščatih membran s pomočjo pretočnega potenciala in pretočnih meritev že zelo dobro raziskana, medtem ko je karakterizacija zunanje površine votlo-vlaknastih membran še ostaja nepojasnejena. Namen naloge je pridobiti kvantitativne rezultate zeta poteniciala za zunanjo površino votlo-vlaknastih (ang. hollow fibre (HF)) polimernih membran. Primerjava dobljenih rezultatov za serijo HF membran za ultrafiltracijo s tistimi, dobljenimi za ploščate membrane iz istega polimera, bodo razjasnile učinke vgradnje vzorcev v merilno celico za določanje zeta potenciala. Da bi raziskali ta problem, smo določili zeta potencial za tri polimerne materiale: polietersulfon (ploska membrana), polietersulfon (HF) in poliviniliden fluorid (HF) za mikrofiltracijo ter ultrafiltracijo. Rezultati zeta potenciala za HF membrane so potrdili, da je možna karakterizacija zunanje površine HF membrane. Rezultati so pokazali tudi večje razlike med zeta potencialom zunanje strani FS in HF PES membrane. Pri merjenju pH v odvisnosti od zeta potenciala smo določili izoelektrično točko tako za FS kot tudi za HF membrane.
Ključne besede: Votlo-vlaknaste membrane, porozne membrane, karakterizacija membran, elektrokinetična karakterizacija, zeta potencial, pretočni tok.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2018; Ogledov: 2090; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

Iskanje izvedeno v 3.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici