| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 195
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Varnost na streliščih - primerjava organizacij v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Mihelič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Streljanje z ognjenim orožjem je dejavnost, ki lahko predstavlja nevarnost za ljudi, živali in premoženje. V Sloveniji poznamo različne organizacije, ki se pri svojem delu za izvajanje strelskega usposabljanja poslužujejo strelišč. Tukaj se pojavi vprašanje glede ustreznosti pravne urejenosti strelišč v Sloveniji. Gre namreč za področje, ki do sedaj še ni bilo celovito analizirano. Medtem ko si lahko o vojaških streliščih preberemo v nekaterih publikacijah Slovenske vojske, informacij o policijskih in lovskih streliščih skoraj ni. Namen tega dela je zato raziskati pravno urejenost zagotavljanja varnosti na streliščih vseh organizacij, ki pri svojem delu uporabljajo strelno orožje. Nekaj pozornosti pa bomo namenili tudi izvajanju nadzorov nad strelišči in primerjavi slovenskega sistema z ameriškim na tem področju. Rezultati raziskave kažejo, da se sistem zagotavljanja varnosti na streliščih med organizacijami precej razlikuje. Zakonodaja na področju orožja določa zgolj civilna strelišča. Vse ostale organizacije, ki uporabljajo svoja lastna strelišča pa to področje urejajo v svojih internih aktih. Med vsemi organizacijami najbolj izstopa Slovenska vojska, saj je njihov sistem strelskega usposabljanja izdelan po vzoru nekaterih zavezniških držav. Vojaška strelišča so poleg civilnih strelišč tudi edina, ki so podvržena ustreznemu in celovitemu inšpekcijskemu nadzoru nad dejavnostjo, urejenostjo in opremljenostjo. Ugotavljamo, da bi bilo po tem vzoru tudi za lovska in policijska strelišča smiselno urediti nadzor s strani inšpekcijskega organa.
Keywords: strelišča, streljanje, ognjeno orožje, strelsko usposabljanje, organizacije za strelsko usposabljanje, zakonodaja, Slovenska vojska, policija, Lovska zveza Slovenije, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.12.2023; Views: 360; Downloads: 83
.pdf Full text (1,02 MB)

2.
Vloga vojaškega psihologa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Teja Hrovat, 2023, undergraduate thesis

Abstract: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962). Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so: - strah, da bodo označeni kot slabiči; - prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil; - prepričanje, da to nikogar ne zanima. V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝. Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016). Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo. A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo. V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Keywords: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 213; Downloads: 49
.pdf Full text (2,05 MB)

3.
Vloga vojske pri zajezitvi epidemij/pandemij : magistrsko delo
Ljiljana Bručić, 2023, master's thesis

Abstract: Najhujše bolezni, ki so v svetovni populaciji terjale milijonske žrtve obolelih in umrlih so bile: kuga, črne koze, španska gripa, kolera in nazadnje COVID-19. Z napredkom družbe so se sčasoma razvili in vpeljali različni mehanizmi za preprečevanje in zdravljenje okužb, hkrati pa so se bolezni zaradi povezovanja sveta razširile na več celin in se razvile v epidemije oz. pandemije. Pri zajezitvah epidemij je imela že skozi celo zgodovino pomembno vlogo vojska, ki je takrat poleg običajnih nalog vojskovanja predvsem s svojim medicinskim osebjem in sredstvi pomagala na civilni ravni. Seveda niti vojaki niso bili imuni na okužbe, saj so se te razširile tudi na frontah in še dodatno zmanjševale storilnost in številčnost vojske. Zadnja težka pandemija je bila COVID-19. Kljub izredni organiziranosti, rigoroznih zajezitvenih ukrepih po večini držav in vsemu zdravstvenemu napredku nas je presenetila in za sabo pustila visoke številke okuženih, obolelih in mrtvih ter tudi posledice v svetovnem gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. Tudi ob izbruhu COVID-19 se je kot nepogrešljiv člen v obvladovanju pandemije spet izkazala vojska. V magistrski nalogi opisujemo zgodovino epidemij/pandemij ter vlogo vojske pri zajezitvi le-teh skozi čas, teoretične osnove COVID-19 in državne ukrepe za obvladovanje bolezni, za empirični del pa smo izvedli anketo mnenj o COVID-19, o preventivi, sprejetih ukrepih ter posledicah za duševno zdravje med vojaki Vojašnice Vincenca Repnika Slovenska Bistrica.
Keywords: vojska, vloga vojske, pandemije, COVID-19, magistrska dela
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 191; Downloads: 15
.pdf Full text (1,48 MB)

4.
Stres in zadovoljstvo na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Saša Marković, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Stres je vsakdanji spremljevalec vsakega posameznika, gre namreč za telesni odziv na dražljaje, ki nas obdajajo v okolju. Določena stopnja stresa je za naše telo koristna in nas lahko motivira, a če je stopnja stresa previsoka, lahko odzivi našega telesa odpovejo in se posledično spravimo v še večjo nevarnost. Ker dolgotrajna izpostavljenost stresu na našem telesu lahko pusti hude posledice in vodi v različna psihosomatska obolenja, je bistvenega pomena, da znamo stres omejevati. Diplomsko delo se posveča doživljanju stresa na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski. Na omenjenem delovnem mestu so namreč osebe, že zaradi narave poklica, vsakodnevno izpostavljene določeni stopnji stresa, a vsekakor se stopnja stresa samo še poviša v primeru izrednih razmer, kot so recimo v zadnjih letih pandemija koronavirusne bolezni covid-19, vojne situacije, požari, žledolomi in druge naravne katastrofe. Zato je še toliko pomembnejše, da zaposleni na tem delovnem mestu vedo, kaj lahko storijo sami, da stopnjo stresa zmanjšajo, kaj lahko stori njihov delodajalec in tudi kako zvišati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Na osnovi izvedene raziskave, v kateri je v ospredju stopnja stresa in zadovoljstva na delovnem mestu poklicnega vojaka v Slovenski vojski, so tako podane ključne ugotovitve ter tudi možni predlogi in nasveti, tako za vojake kot za delodajalca, kako poskrbeti za primerno uravnavanje stresa na delovnem mestu in uspešno višanje zadovoljstva.
Keywords: stres, zadovoljstvo, delovno mesto, poklicni vojaki, Slovenska vojska, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 434; Downloads: 76
.pdf Full text (1,52 MB)

5.
Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji
Silvo Grčar, Katja Eman, 2022, review article

Abstract: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Keywords: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Published in DKUM: 15.03.2023; Views: 308; Downloads: 22
URL Link to file
This document has many files! More...

6.
Stališča dijakov zaključnih letnikov srednjih šol do ponovne uvedbe naborništva : magistrsko delo
Katja Pleško, 2022, master's thesis

Abstract: Slovenska vojska opravlja klasične vojaške naloge, kot sta vojaška obramba in sodelovanje v mednarodnih operacijah kriznega odzivanja, hkrati pa pomaga pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter pomaga policiji pri širšem varovanju državne meje. Kljub temu je v zadnjih letih prejela nekaj slabih ocen za svojo pripravljenost. Slabe ocene so tudi posledica pomanjkanja finančnih in kadrovskih virov. Slovenska vojska se že nekaj časa bori s problemom kadrovske podhranjenosti. Zadnja leta ji težav ne povzroča le zaposlovanje novih kadrov, temveč tudi zadrževanje obstoječega. Iz tega razloga se je že večkrat pojavila ideja o ponovni uvedbi vojaškega roka, katerega je Republika Slovenija zamrznila leta 2003. Z uvedbo naborništva bi Slovenski vojski priskrbeli potreben kader za njeno delovanje, obenem pa bi mladim omogočili večjo socializacijo in še kako potrebne življenjske izkušnje. Čeprav večina evropskih držav nima več obveznega služenja vojaškega roka, je v Evropi in po svetu še vedno nekaj držav, ki močno zagovarjajo naborništvo. Med njimi so tudi Avstrija, Švica, Švedska, Litva in Danska. Če bi v Sloveniji ponovno uvedli naborništvo, bi se ga udeležili polnoletni državljani, najverjetneje bi bili vpoklicani med prehodom iz srednje šole na fakulteto. Zato smo naredili anketo med dijaki zaključnih letnikov srednjih šol in jih povprašali po njihovem mnenju. Anketirani srednješolci povečini podpirajo ponovno uvedbo vojaškega roka in menijo, da bi se ga morale udeležiti tudi ženske. Glede na to, da srednješolce ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka očitno ne moti, bi veljalo ponovno razmisliti tudi o tej možnosti zagotavljanja kadra Slovenski vojski.
Keywords: Slovenska vojska, služenje vojaškega roka, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.12.2022; Views: 547; Downloads: 78
.pdf Full text (1,38 MB)

7.
Organizacija prehrane na delu v slovenski vojski in slovenski policiji pri varovanju državne meje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Dejan Žgajner, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje, imenovano tudi onesnaževanje okolja, je sinonim za dodajanje katere koli snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem stanju) ali katere koli oblike energije (na primer toplote, zvoka ali radioaktivnosti) v okolje s hitrostjo, ki je ni mogoče razpršiti, razredčiti, razkrojiti, reciklirati ali shraniti v neškodljivi obliki. Glavne vrste onesnaževanja so običajno razvrščene glede na okolje, in sicer na onesnaževanje zraka, onesnaževanje vode in onesnaževanje tal. Sodobno družbo skrbijo tudi posebne vrste onesnaževanj, kot je onesnaževanje s hrupom, svetlobno onesnaževanje in onesnaževanje s plastiko. Onesnaževanje vseh vrst lahko negativno vpliva na okolje in prostoživeče živali ter pogosto vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem logistike prehrane na delovnem mestu pripadnikov Slovenske vojske na varovanju državne meje in s tem povezane velike količine izpušnih plinov in CO2 v okolje. V ta namen je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu s prehrano in organizacijo logistike prehrane na delovnem mestu. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili tudi odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Uporabili smo deskriptivno metodo za opis podatkov ter komparativno metodo za primerjavo naših rezultatov z izsledki iz drugih raziskav. Ugotovili smo, da vojaki niso zadovoljni z organizacijo prehrane. Menijo, da je logistika prehrane neustrezna. Policisti so po drugi strani z organizacijo in logistiko prehrane bolj zadovoljni. Zato predlagamo, da se organizacija prehrane vojakov pri varovanju državne meje uredi podobno, kot imajo to že zdaj urejeno policisti.
Keywords: prehrana, policija, vojska, onesnaževanje, organizacija
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 426; Downloads: 27
.pdf Full text (2,49 MB)

8.
Primerjava organizacijskih modelov služenja vojaškega roka v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Greta Tomšič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Slovenska vojska se že nekaj let sooča s težavami pri popolnjevanju svojih vrst. Hkrati se je Republika Slovenija znašla v spremenjenem varnostnem okolju. Ob slabi oceni njene zmogljivosti se v javnosti vedno znova pojavlja ideja o ponovni obuditvi obveznega služenja vojaškega roka. Velika večina držav članic EU (Forsvaret, 2017) nima splošne vojaške obveznosti. Med predstavljenimi državami pa je služenje vojaškega roka obvezno za moške v Avstriji, na Danskem in v Švici. Norveška pa je od leta 2015 uvedla splošno vojaško obveznost za moške in ženske. V diplomskem delu smo izpostavili prednosti in slabosti obveznega služenja vojaškega roka in opredelili, če je obvezno služenje vojaškega roka smiselno ponovno uvesti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela na podlagi literature različnih avtorjev. Empirični del temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Pregled literature v slovenskem in angleškem jeziku je potekal v novembru 2021. Za namen izvedbe raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v slovenski vojski. Vprašalnik smo oblikovali izključno za namen in cilje diplomskega dela. Vprašalnik je sestavljen po zgledu različnih avtorjev in na podlagi pregledane literature. V povprečju so anketirani izrazili najvišji nivo strinjanja pri trditvah: »Pomanjkanje družbene podpore ob ponovni uvedbi lahko privede do izogibanja služenju in negacije potencialnih prednostih le tega.« (PV = 4,3, SO = 0,88), »Sodelovanje v multinacionalnih operacijah zahteva visoko usposobljenost in pripravljenost za hitro odzivanje.« (PV = 4,2, SO = 0,81) in »Z aktiviranjem naborniškega sistema bi se izboljšala varnostna kultura in znanje prebivalstva ravnati samozaščitniško.« (PV = 4,2, SO = 0,73). S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo preverjali povezanost med strinjanjem z obveznim služenjem vojaškega roka ter starostjo in delovno dobo anketiranih. Do statistično pomembne, negativne in šibke povezanosti prihaja med starostjo ter trditvijo: »Z uvedbo splošnega naborništva se bi okrepil nacionalno varnostni sistem.« (r = -0,229, p = 0,012), na podlagi česar lahko sklepamo, da se z navedeno trditvijo izraziteje strinjajo starejši anketirani. Največ anketiranih meni (n = 55, 85,3 %), da se je naborništvo v vojaški zgodovini izkazalo kot način popolnjevanja v kriznih razmerah in da bi bilo objektivno potrebno pojasniti prednosti ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Ronge in Abarate (2020) sta predlagala razvoj skupnega evropskega naborniškega programa, imenovanega EU Service. Vojaška služba EU bi temeljila na izmenjavi prostovoljne vojaške sile med državami članicami Evropske unije, ki bi sodelovale v programu obveznega služenja vojaškega roka.
Keywords: diplomske naloge, obvezno služenje vojaškega roka, naborništvo, evropske države, Slovenska vojska
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 545; Downloads: 83
.pdf Full text (2,13 MB)

9.
Obrambni štab kot možnost integracije obveščevalnih procesov na obrambnem področju Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žiga Sušnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja analizo obveščevalnih procesov na področju obrambe v Republiki Sloveniji in v nekaterih drugih državah ter nudi pogled v prihodnost z uvedbo obrambnega štaba. Zaradi vse večjega pojava neklasičnih in prepletajočih se groženj se države odločajo tudi za združevanje procesov na najvišji obrambno strateški ravni z namenom boljše pripravljenosti na grožnje. Ena od teh rešitev so obrambni štabi, ki pomenijo združevanje vojaških in civilnih procesov za hitrejše, učinkovitejše in natančnejše doseganje zastavljenih nacionalnih ciljev. Predvsem se združevanje pozna pri obveščevalni dejavnosti, ki je ključnega pomena za prepoznavanje novodobnih groženj in hitrega obveščanja odločevalcev. Tako bi bilo dobro tudi v Republiki Sloveniji stremeti k temu, da se začnejo obveščevalni in drugi procesi iz civilnega in vojaškega spektra združevati in tako poskrbeti, da se odpravi nepotrebno podvajanje in da se združi najkakovostnejši kader iz civilne in vojaške sfere. Tako bi se ustvaril trden, profesionalen in zanesljiv kolektiv. S tem bi bila tudi podpora odločanju na obrambnem področju celovitejša. V Republiki Sloveniji lahko prepoznamo rešitev v spremembi Zakona o obrambi in v reorganizaciji obrambnih sil z možnostjo vzpostavitve obrambnega štaba. V vsakem primeru so spremembe nujne, saj se države vsakodnevno srečujejo z novimi grožnjami, pri katerih se nikoli ne ve, kaj pričakovati, zato morajo biti države pripravljene na vse.
Keywords: diplomske naloge, obramba, obveščevalna dejavnost, obrambni štab, integracija, Slovenska vojska
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 723; Downloads: 152
.pdf Full text (815,21 KB)

10.
Premik slovenskih kontingentov na mednarodno operacijo in misijo eFP Latvija
Andrej Strehar, 2021, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali premik kontingenta Slovenske vojske na mednarodno operacijo in misijo eFP – enhanced Forward Presence v Latvijo. V prvem delu diplomskega dela, teoretičnih osnovah, smo opredelili vojaško logistiko, razpoložljive transportne modalitete, premik, koncept načrtovanja, organiziranja in izdelave variant premika ter tudi zagotavljanje potrebnih transportnih zmogljivosti in predstavili vlogo podpore države gostiteljice (PDG). V drugem sklopu diplomskega dela, in sicer predstavitvi obstoječega stanja, smo razmejili odgovornosti načrtovanja in izvedbe strateškega premika v Slovenski vojski, predstavili smo, kako poteka premik na mednarodno operacijo in misijo eFP v Latvijo ter s kakšnimi transportnimi letalskimi zmogljivostmi razpolaga Slovenska vojska. Predstavili smo tudi dokumentacijo, ki je potrebna pri izvedbi premika in opravili intervju s pripadnikom operativne načrtovalne ravni. Na podlagi predstavljenega stanja smo opravili kritično analizo, v kateri smo podali izzive in problematike, s katerimi se Slovenska vojska sooča v času premika. V tretjem poglavju smo predstavili rešitve za prepoznane izzive in problematike ter okvirno tudi pregledali, kako bi potekal premik, če bi ga načrtovali z železniškim transportom. V zaključku pa smo pregledali pogoje za uvedbo predlaganih rešitev in možnosti za nadaljnji razvoj.
Keywords: eFP Latvija, premik, slovenski kontingent, Slovenska vojska, zmogljivosti
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 765; Downloads: 41
.pdf Full text (1,97 MB)

Search done in 0.82 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica