Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili kompetence, kompetenčni model ter uvajanje kompetenčnega modela. Na podlagi raziskav različnih avtorjev smo podrobneje predstavili kompetence vodij, proces vodenja ter naloge vodenja. V magistrsko nalogo smo vključili tudi raziskavo, saj nas je zanimalo, katere kompetence imajo razvite vodje v izbranem podjetju. Za okolje raziskovalnega dela naloge smo izbrali vodje v izbranem podjetju Alpe Panon, d. o. o., – McDonald's. McDonald's je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in pri nas. Je sinonim za hitro in kakovostno postreženo hrano in pijačo. Anketirali smo 106 vodij in pridobili 96 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programu SPSS in jih nato interpretirali. Ugotovili smo, da imajo vodje v izbranem podjetju najbolj razvito kompetenco čustvene inteligence in kompetenco timsko delo. Na kakovost dela vodij v izbranem podjetju najbolj vpliva kompetenca komunikacije, takoj za njo pa kompetenca vizija in cilji. Med kompetenco komunikacije obstaja statistična povezanost glede na kompetenco motivacije. Glede na spol vodij v podjetju najbolj izstopa kompetenca obvladovanja sprememb, in sicer pri moških. Delovna doba v podjetju je statistično najbolj povezana s kompetenco o medsebojnih odnosih in kompetenco delegiranja. Izobrazba v podjetju ni pomembna, vendar na njo vseeno vpliva šest kompetenc: medosebni odnosi, motivacija, reševanje problemov, delegiranje, obvladovanje sprememb in skrb za razvoj. Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da bi vodje morali bolj izoblikovati kompetenco komunikacije in kompetenco motivacije. Treba bi bilo oblikovati enoten model kompetenc vodij, s tem bi natančno proučili kompetence vodij v restavraciji. Predlagali smo, da se v vodje vlaga več časa, izobraževanja, komuniciranja in vključevanja v sam proces dela v podjetju, kar bi doprineslo k še boljšim rezultatom in k večanju pripadnosti podjetju.
Ključne besede: kompetence, kompetence vodij, vodja, vodenje.
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 82; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vodstveno vedenje trenerja in nekatere njegove osebnostne lastnosti (čvrstost, anksioznost in samozavest). Trenerji predstavljajo specifično populacijo in pomembno vplivajo na športnike tudi z načinom vodenja. Na vodenje vplivajo različni dejavniki (značilnosti trenerja, značilnosti situacije, značilnosti športnikov). Preverjali smo, ali se vodstveno vedenje trenerjev razlikuje glede na spol in ali obstajajo razlike v vodenju glede na nekatere značilnosti športa. Med seboj smo primerjali trenerje v ekipnih in individualnih športih ter trenerje, ki delujejo v športih, kjer so naloge bolj ali manj variabilne. Zanimalo nas je tudi, ali na vodenje vplivajo tudi nekatere trenerjeve osebnostne značilnosti. Naš vzorec je bil sestavljen iz trenerjev in trenerk različnih športov (N = 146). Preko spletne strani 1ka so udeleženci izpolnili dva vprašalnika: Lestvico vodenja v športu in Vprašalnik osebnostne čvrstosti, anksioznosti in samozavesti. Našli smo razliko med spoloma glede treninga in poučevalnega vedenja. Več tega vedenja kažejo trenerji. Ugotovili pa smo tudi pomembno razliko med trenerji ekipnih in individualnih športov glede uporabe demokratičnega vedenja, kjer so bili trenerji v individualnih športih bolj demokratični. Med trenerji, ki delujejo v športih z bolj oziroma manj variabilnimi nalogami, statistično pomembnih razlik nismo našli. Statistično pomembno korelacijo pa smo našli med trenerjevo samozavestjo in nudenjem pozitivne povratne informacije. Ugotovili smo, da so bolj samozavestni trenerji redkeje uporabljali pozitivno povratno informacijo.
Ključne besede: vodenje v športu, Lestvica vodenja v športu, osebnostna čvrstost, anksioznost, samozavest
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 123; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1001,21 KB)

Opis: Sporazumevanje in razumevanje se vedno in povsod začne s komuniciranjem. Tako je tudi pri vodenju podjetij. Vedno bolj se vodje zavedajo pomena komuniciranje, ker si želijo doseči uspeh v svojem podjetju. Zato vodje izbirajo načine in komunikacijske pristope, da podrejene navdušijo, motivirajo za timsko sodelovanje ter s tem izboljšajo učinkovitost podjetja. Vodje se zavedajo, da je možno enake stvari videti različno in jih izdelati drugače. Zato v podjetjih vodje zaposlene povezujejo z premišljeno in načrtovano vodeno komunikacijo. Uspeha željeni vodje z ustvarjalnostjo, združujejo strokovnjake različnih strok, da med seboj združujejo svoja znanja in s tem ustvarjajo konkurenčno prednost podjetja. Zato se uspešni vodje nenehno komunikacijsko izobražujejo. Vodje se zavedajo, da je dobro, da so podrejenim vzgled s svojim delom in pristopom, ki ga imajo. Zaposleni se čutijo sprejete, če je vodja pravičen. Veseli so, če vodja sprejema in ga zanimajo povratne informacije. To motivacijsko deluje na zaposlene v okolju v katerem delajo. V podjetju je pomembno vzdušje in klima, ki ga vodstvo ustvarja z medsebojnim spoštovanjem. Vodstvo določi kako bo v podjetju potekala komunikacija. Kdaj bo komunikacija potekala pisno. Kako bodo potekali kreativni sestani. Kako bodo sprejemali nove odločitve. Vodja vedno išče in usmerja nove rešitve, ker se vse nenehno spreminja. Dobro je, da vodja obvlada sebe, da ve kaj je sposoben narediti sam in česa ne. Vodja mora znati uporabiti vse vire, ki jih nudijo zaposleni. Naloga vodij je, da zaposlene inovativno motivira, navdušijo, jih razumejo, upoštevajo, ustrezno nagrajujejo, da so podrejeni produktivni ter učinkoviti. Za rast v podjetju je potrebno, da so odnosi v podjetju komunikacijsko učinkoviti v okolju vzpodbude, da potekajo odnosi v dobri komunikacijski klimi. Najpomembnejše izkušnje vodje dobijo z delom s podrejenimi in v teh odnosih nastane največ izzivov. Uspešno reševanje nastalih situacij, lahko vodi podjetje med najboljše. Vodje usmerjajo podrejene v sodelovanje z mehkim načinom vodenja. Uspešni in ustvarjalni vodje imajo pogum in zaupanje vase in poznajo delo v svojem podjetju. Trudijo se, da dajejo zgled in motivacija podrejenim. Podrejeni jim zato motivacijsko sledijo. Vodstva odločajo o delavni aktivnosti, načrtujejo cilje podjetja, določajo o času, ki ga imajo na voljo, da cilje dosežejo. Vodje načrtujejo kako bodo cilje dosegi in o tem kdo bo naloge izvajal. V situaciji konfliktov se vodje morajo znati obnašati in usmerjati podrejene. Pomembna uspešnih vodij je pravičnost, brez izjem. S tem si pridobivajo pri podrejenih spoštovanje in zaupanje. Odločitve vodje sprejemajo suvereno, odločno na podlagi napisane vizije, poslanstva podjetja ter načrtovanih ciljev. Vodje morajo imeti optimizem, ki motivira podrejene in pripomore k dobremu vzdušju v podjetju. Vodje, ki so uspešni, kažejo razumevanje za probleme podrejenih s simpatijo. Uspešni vodje imajo samozavest, da prevzamejo odgovornost za uspeh pa tudi za napake. Kadarkoli naloge niso opravljene kot so bile načrtovane, je vedno za to odgovoren vodja. Vodja je tisti, ki ni pravilno ocenil sposobnosti podrejenega. Teoretični del diplomskega projekta ima sedem poglavji. Prvo poglavje govori o vodenju z vrednotami, etiko, kulturo in stili vodenja. Osrednji del govori o komunikaciji in komuniciranju v okviru vodenja. Predzadnji del predstavi letno ocenjevanje. Na koncu bomo povzeli zaključek in potrdili hipoteze. vrednota
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, komuniciranje, konflikti, ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 351; Prenosov: 79
Celotno besedilo (497,95 KB)

Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstavitve psihološke dejavnosti, njenega pomena v policiji ter na podlagi ugotovitev predlagati izboljšave. Opisane so osnove nastanka stresa ter njegovi učinki na ljudi. Glede na specifičnost policijskega poklica je bistveno vprašanje tega dela, kdo je odgovoren za pripravo ljudi na delovanje v stresnih okoliščinah; ali je to posameznik, ali mora za psihično zdravje ljudi v tem primeru poskrbeti organizacija. V cilju ugotavljanja delovanja in učinkovitosti psihološke dejavnosti, je predstavljen razvoj in normativne podlage ter analizirana letna poročila o delu psihološke dejavnosti v policiji za 10 let. Ugotovitve analize so v določeni meri presenetljive, saj kažejo na to, da velik delež iskalcev psihološke pomoči in podpore, skoraj 70%, nima neposrednih težav z izvajanjem svojih operativnih nalog, temveč so razlogi drugje; velik delež iskanja pomoči pada na osebne težave ter težave povezane s slabim počutjem na delovnem mestu, so pa problemi, ki se pojavljajo skozi leta med seboj povezani in soodvisni. Temu primerno je pričakovati tudi ustrezen odziv organizacije.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, psihološka pomoč, stres, organizacijska klima, vodenje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 250; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Živimo v obdobju, v katerem življenje postaja vedno bolj stresno, napeto in se odvija zelo hitro. Zelo velik del svojega življenja preživimo v službi, vendar sta zadovoljstvo in motivacija ključnega pomena, da se marsikaj naučimo in strmimo k svojim ciljem. Na zadovoljstvo in motivacijo imajo zelo velik vpliv tudi naši nadrejeni v podjetju, v katerem smo zaposleni. Diplomsko delo obravnava vpliv vodenja na zadovoljstvo zaposlenih in motivacijo za delo v izbranem podjetju. V diplomskem delu bomo predstavili osnovne pojem vodenja, motivacije, načine vodenja, ključne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo. V nadaljevanju bomo predstavili povezanost med motiviranjem in zadovoljstvom. Motivacija za delo lahko postopoma upade, zato je potrebno zaposlene ustrezno motivirati, da bo delo uspešno in učinkovito opravljeno. Če bo delo uspešno in učinkovito opravljeno, bo tudi podjetje bolj uspešno. Namen in cilj diplomske dela je da, ugotovimo, kakšni načini vodenja so najbolj učinkoviti za motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kaj zaposlene motivira za delo, na kakšen način vodje motivirajo svoje zaposlene in ugotoviti, kateri so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na zmanjšano motivacijo za delo in zadovoljstvo zaposlenih. S pomočjo analize smo ugotovili, da je ciljni način vodenja najbolj učinkoviti za motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Na podlagi izvedene raziskave smo ugotovili, da jih za delo najbolj motivira plača, samostojnost pri opravljanju nalog, nagrada, odnosi med sodelavci in možnosti napredovanja, odnosi med nadrejenimi, delovni čas, izobraževanja, delovno okolje, delovna klima, priznanja za uspešnost ter inovativno in ustvarjalno delo. Vodje motivirajo svoje zaposlene v največjem deležu s pohvalo, nagrado in dobrimi delovnimi pogoji. Dejavniki, ki najbolj zmanjšujejo motivacijo so rutinsko delo, nizka oziroma minimalna plača, odnosi z nadrejenimi, delo ob praznikih, delovno okolje in odnosi med sodelavci.
Ključne besede: Motivacija, vodenje, vpliv, zaposleni, zadovoljstvo.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 39
Celotno besedilo (416,36 KB)