1. Spodbujanje komunikacije predšolskih otrok s pomočjo lutk : diplomsko deloAnamarie Verbič, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati in spodbujati vlogo lutk pri razvoju komunikacije predšolskih otrok. V teoretičnem delu so opredeljeni komunikacija, pedagoški vidiki komunikacije, zaznavanja v komunikaciji, razvoj komunikacije in odnosov vrtcu in družini, vključevanje lutk v vrtcu in kako lutke vplivajo na razvoj komunikacije, na otrokov razvoj in na razvoj socialnih veščin. V okviru praktičnega dela je bila izbrana skupina otrok drugega starostnega obdobja, starih od pet do šest let. Praktična izvedba je vsebovala pet vnaprej pripravljenih priprav različnih dejavnosti in seznanitev otrok z lutko medvedkom Brinom, ki je otroke spremljal skozi vse dejavnosti. Zadani cilji so bili skozi dejavnosti doseženi, in sicer otroci so prek lutke verbalno in neverbalno komunicirali z nami in med seboj, se izražali, razvijali socialne stike, širili svoj besedni zaklad, bili bolj motivirani, ravno tako pa so bili aktivnejši tudi bolj sramežljivi otroci. Ključne besede: komunikacija, lutke v vrtcu, vloga vzgojitelja Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 7 Celotno besedilo (2,18 MB) |
2. Vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatiazcije : diplomsko deloKlara Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatizacije zajema teoretični in praktični del. Namen zaključnega dela je pripraviti plesno dramatizacijo v vrtcu in raziskati vlogo vzgojitelja pri izvedbi in načrtovanju plesne dramatizacije. V teoretičnem delu smo se osredotočili na plesno vzgojo, opredelili smo plesno dramatizacijo, izpostavili smo vlogo vzgojitelja ter njegovo načrtovanje in pripravo na izvajanje plesne dejavnosti.
V prvem delu raziskave smo preko intervjuja želeli ugotoviti, kako vzgojitelji načrtujejo in izvajajo plesno dramatizacijo. V intervju smo vključili pet vzgojiteljic drugega starostnega obdobja, ki so zaposlene v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica, v enoti Poljčane. V tem vrtcu smo nato načrtovali in izvedli plesno dramatizacijo s skupino otrok, starih 5–6 let.
Ugotovili smo, da se plesna dramatizacija kot vrsta plesne dejavnosti v vrtcu ne pojavlja pogosto, saj od vzgojitelja zahteva skrbno načrtovanje in veliko časa pri izvedbi. Odzivi otrok na izvedbo plesne dramatizacije so bili pozitivni, saj so jih naše načrtovane dejavnosti pritegnile. Tu se kaže ključna vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvedbi plesne dramatizacije. Ključne besede: Plesna vzgoja, plesna dramatizacija, vloga vzgojitelja, načrtovanje in izvedba Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 208; Prenosov: 41 Celotno besedilo (2,62 MB) |
3. Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost : diplomsko deloRebeka Šumer, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Notranja motivacija pri rutinskih dejavnostih in nadarjenost nam bo predstavila, kako pomembno vlogo imajo vzgojitelji pri odkrivanju nadarjenosti v predšolskem obdobju ter predvsem opazovanje tega, kako so nadarjeni otroci motivirani za rutinske dejavnosti, ki so velik del ne samo vrtca, vendar na sploh pomembna v življenju. Prav o tem bomo govorili v diplomski nalogi, katera je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo nadarjenost, kako jo prepoznamo, kdo so nadarjeni otroci, kakšne lastnosti imajo ter kakšne vrste motivacije pri njih zasledimo. V nadaljevanju je predstavljena motivacija, vrste motivacije ter različni deli dnevne rutine s katerimi se otroci srečujejo vsakodnevno v vrtcu. Opredeljena je vloga vzgojitelja, kaj je njegova naloga in kaj predstavlja delo z nadarjenimi otroci. V empiričnem delu bomo izvajali dejavnosti v vrtcu pri OŠ Lovrenc na Pohorju, s katerimi bomo v petih dneh poskušali ugotoviti kaj pri rutinskih dejavnostih otroke najbolj pritegne ter predvsem katere otroke. Ugotavljamo tudi, kako krepimo medvrstniško pomoč ter spodbujanje vsakega otroka. Ključne besede: nadarjenost, motivacija, rutinske dejavnosti, otrok, vloga vzgojitelja Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 255; Prenosov: 42 Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. Analiza igre in učenja na prostem z elementi tvegane igre : diplomsko deloEva Ocepek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomen preživljanja časa na prostem, prav tako pa se bomo oprli tudi na tvegano igro, ki otrokom omogoča pridobivanje ključnih spretnosti in izkušenj. V teoretičnem delu bomo na podlagi različnih avtorjev raziskali igro in učenje na prostem v naravnem okolju in na igrišču, vlogo vzgojitelja, igre ob različnih letnih časih in vremenu, kakšne ovire se na prostem pojavljajo ter kako igra vpliva na gibalni razvoj. Osredotočili pa bi se tudi na tvegano igro, njen pomen, kategorije, vlogo vzgojitelja ter varnost in vzroke za morebitne poškodbe. V empiričnem delu pa bomo predstavili podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom ter primerjali dobljene informacije z že opravljeno raziskavo Kosa in Jermana (2013). Poleg primerjave podatkov pa bomo z anketnim vprašalnikom preverili tudi mnenja slovenskih vzgojiteljev o tvegani igri. Pri anketnem vprašalniku je sodelovalo 139 vzgojiteljev/ic in pomočnikov/ic vzgojiteljev/ic z območja celotne Slovenije. Na podlagi anketnega vprašalnika lahko ugotovimo, da anketiranci prepoznajo vrednost preživljanja časa v naravnem okolju, kar kaže na ozaveščenost o pomembnosti naravnih izkušenj za otroke. Prav tako pa se opazi razumevanje pomena in koristi tvegane igre za razvoj otrok in hkrati potrebo po ustvarjanju varnega okolja za tovrstno igro. Ključne besede: predšolski otrok, otroško igrišče, naravno okolje, tvegana igra, vloga vzgojitelja Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 58 Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. Uporaba slikanice kot izhodišče za aktivnosti merjenja mase v predšolskem obdobju : diplomsko deloMonika Deželak, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba slikanice kot izhodišče za aktivnosti merjenja mase v predšolskem obdobju smo predstavili povezovanje matematike s področjem jezika, in sicer možnost uporabe slikanice Just a Little Bit (Samo še malo) v predšolski matematiki.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na matematiko, kot eno izmed šestih področij Kurikuluma, kjer smo predstavili globalne in operativne cilje, se dotaknili spontanih in načrtovanih dejavnosti v vrtcu ter poudarili pomembno vlogo vzgojitelja oz. vzgojiteljice pri njihovi izvedbi. Posebno pozornost smo namenili področju merjenja in povezavi matematike z literarnim delom.
V praktičnem delu smo z otroki Vrtca Laško izvedli načrtovane dejavnosti, zasnovane na podlagi izbrane slikanice. Glavni cilj je bil seznaniti otroke s področjem merjenja in sicer s pomočjo slikanice, katere vsebina se navezuje na področje merjenja.
Analiza izvedenih matematičnih dejavnosti je pokazala motiviranost in uspešnost otrok pri izvedenih načrtovanih dejavnosti, zato sklepamo, da je otroško literarno delo lahko odlična podlaga za načrtovanje in seznanjanje otrok z različnimi področji matematike. Ključne besede: matematika, merjenje mase, predšolska vzgoja, literarno delo, vloga vzgojitelja Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 642; Prenosov: 89 Celotno besedilo (3,93 MB) |
6. Vloga vzgojitelja pri uvajanju otrok v vrtec : diplomsko deloKristina Gosnik Flis, 2021, diplomsko delo Opis: Vzgojitelji imajo zelo pomembno vlogo pri uvajanju otrok v vrtec, saj so ravno oni tisti, ki otroka sprejmejo in se pri tem zavedajo, da otroku vstop v vrtec predstavlja pomembno življenjsko prelomnico. Naša diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja pri uvajanju otrok v vrtec je sestavljena iz dveh delov. Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del, v katerem smo podrobneje predstavili vlogo vzgojitelja pred začetkom uvajanja otrok v vrtec in vlogo ter naloge vzgojitelja med samim potekom uvajanja otrok v vrtec.
Drugi del diplomske naloge pa je sestavljen iz empiričnega dela. V tem delu so predstavljeni in razloženi pridobljeni podatki. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, le te smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Na sodelovanje v raziskavi se je odzvalo 120 vzgojiteljev iz nekaterih vrtcev Podravske in Savinjske regije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se vzgojiteljem njihova vloga pri uvajanju zdi pomemba, kaj zajema njihovo načrtovanje na uvajalno obdobje, kakšna je njihova vloga in naloga med uvajanjem itd. Ugotovili smo, da je večina vzgojiteljev mnenja, da imajo zelo pomembno vlogo pri uvajanju otrok v vrtec, in da vzgojitelji najpogosteje pri uvajanju otrok v vrtec uporabljajo srednje dolgi model uvajanja.
Ključne besede: otrok, uvajalno obdobje, uvajanje, vloga vzgojitelja, vzgojitelj. Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1392; Prenosov: 303 Celotno besedilo (1,40 MB) |
7. Vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice : diplomsko deloNika Širnik, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je pomembno pri urejanju igralnice, pomen urejanja igralnice v različnih vzgojnih konceptih, vlogo vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice, ter aktivno participacijo otrok pri urejanju igralnice v vrtcu. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice, pri tem smo bili posebej pozorni tudi na aktivno participacijo otrok pri urejanju igralnice. Med seboj smo primerjali delovno mesto (vzgojitelj/pomočnik) in starostno obdobje, v katerem so anketirani strokovni delavci zaposleni. Za pridobivanje podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposlenih v vrtcih po Sloveniji. Na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da vzgojitelji spodbujajo participacijo otrok pri urejanju igralnice. Anketirani strokovni delavci so mnenja, da je najpomembnejša vloga vzgojitelja pri urejanju igralnice, da poskrbi za dostopnost materialov. Najpomembnejša vloga otroka pa je po mnenju anketiranih strokovnih delavcev, da pospravlja igralnico. Ključne besede: vloga vzgojitelja, vloga otroka, urejanje igralnice, interesni kotički participacija Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 1085; Prenosov: 162 Celotno besedilo (2,13 MB) |
8. Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcuNina Šelih, 2021, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu. Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 1561; Prenosov: 274 Celotno besedilo (1,05 MB) |
9. RAZLIKE MED USTVARJANJEM PLESNE DRAMATIZACIJE Z NASLOVOM PIKAPOLONICA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLINina Sok, Nejca Zdešar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Razlike med ustvarjanjem plesne dramatizacije z naslovom Pikapolonica v vrtcu in osnovni šoli obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je poudarek na gibanju in plesu, ustvarjanju in improviziranju, psihofizičnem razvoju otrok, razvoju plesnosti, pomenu glasbe v plesu ter vlogi odraslega – vzgojitelja. V empiričnem delu so opazovane razlike med 6- in 7-letniki v ustvarjanju plesne dramatizacije. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 14 otrok. Izbrani otroci so obiskovali vrtec Ptuj in osnovno šolo Angela Besednjaka Maribor. V določenem časovnem obdobju so otroci ustvarjali plesno dramatizacijo ob glasbi. Nudena jim je bila možnost lastne improvizacije in domišljije pri izvajanju plesa. V raziskovalnih vprašanjih pa so izpostavljene razlike v doživljanju zgodbe, doživljanju glasbe, improvizaciji gibalnih motivov, medsebojnem sodelovanju v skupini, motivaciji v fazi urjenja, gibalnih zmožnostih otrok, ki vplivajo na bogastvo gibalnih motivov, ter razlike v pristnosti izvajanja končnega nastopa. Poleg opazovanja so uporabljene tudi ocenjevalne liste ter tako analizirane razlike med skupinama pri nastajanju njihove plesne dramatizacije. Izpeljane so ugotovitve, da v večini segmentov plesnega ustvarjanja obstajajo razlike med 6- in 7-letniki, v nekaterih segmentih pa razlik ni. Ključne besede: ustvarjanje, improvizacija, gibanje, ples, glasba, vloga vzgojitelja, psihofizični razvoj Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 899; Prenosov: 37 Celotno besedilo (958,80 KB) |
10. Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcuNaja Verhovčak, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi z naslovom: Usposobljenost vzgojiteljev za gibalne/športne dejavnosti v vrtcu smo predstavili pomembnost gibalnih dejavnosti v vrtcu, vlogo vzgojitelja in preučili kompetence vzgojitelja in razvijanje le-teh. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu, smo se posvetili predvsem kompetencam vzgojitelja in gibalnim/športnim dejavnostim. V drugem, empiričnem delu, smo zajeli ugotovitve raziskave, opravljene z anketnim vprašalnikom na vzorcu 177 študentov in študentk predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen pomen študenti, bodoči vzgojitelji, pripisujejo usposobljenosti, posameznim kompetencam vzgojitelja, usposobljenosti za načrtovanje, izvajanje, definiranje ciljev in dosežkov, načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanja otrok ter poznavanju področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi, uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Rezultati obdelave so tako potrdili in ovrgli naše predpostavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se študentom zdi zelo pomembno vzgojiteljevo izpopolnjevanje za izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu; da je zelo pomembna usposobljenost vzgojiteljev za definiranje ciljev in dosežkov otrok; da je izjemno pomembna usposobljenost vzgojiteljev za različne načine preverjanja gibalnih sposobnosti in znanj otrok; da ne obstaja statistično značilna razlika med rednimi in izrednimi študenti glede poznavanja področja GIBANJE v Kurikulu za vrtce. Ključne besede: usposobljenost vzgojiteljev, vloga vzgojitelja, gibalne/športne dejavnosti, študenti predšolske vzgoje Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,31 MB) |