| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPREMEMBE DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NA PODEŽELJU
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: Živimo v času hitrih in neprestanih sprememb. Če hočemo v takem okolju preživeti, moramo biti inovativni in se ves čas prilagajati spremembam v okolju. Iz tega procesa ni izvzeto niti podeželje. Sodobni globalizacijski procesi ga silijo, da se mora v njih vključiti oz. nanje reagirati, če noče postati nepomembno, razvojno zaostalo in noče izgubiti lastne identitete (Barbič, 2005, str. 11). Prilagajati pa se mora tudi podeželsko prebivalstvo, ki mora slediti spremembam ter na njih reagirati, če hoče preživeti. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti podeželja, kako je z javno infrastrukturo in turistično dejavnostjo, na kakšni razdalji sta najbližja pošta in večja trgovina, kako je s poselitvijo kraja in koliko avtomobilov imajo vprašani pri hiši. Poleg tega so nas zanimale nakupovalne navade vprašanih in predvsem spremembe družinskega življenja na podeželju — s katero dejavnostjo pridobi družina največji del sredstev za preživetje, koliko generacij živi v gospodinjstvu, koliko otrok imajo vprašani, kako je z varstvom otrok, kako je z delitvijo nalog med partnerjema in kako pomembno vlogo imajo stari starši pri vzgoji otrok. Zanimal nas je tudi način preživljanja prostega časa na podeželju, ugotoviti pa smo želeli še, kako vprašani ocenjujejo kvaliteto življenja na podeželju ter ali se strinjajo s trditvama, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok in da postaja podeželje tudi dejansko vse bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok. Pri omenjenih sklopih, razen pri prvem, petem, šestem in sedmem, v katerih želimo ugotoviti stopnjo razvitosti podeželja, kvaliteto življenja na podeželju in priljubljenost podeželskega okolja za bivanje in vzgojo otrok, preverjamo obstoj razlik glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da je javna infrastruktura na podeželju v primerjavi s preteklostjo boljša, vendar še ni najboljša. Še posebej si bo treba prizadevati postaviti turistično dejavnost na višji nivo. Poseljenost ostaja nespremenjena in večina vprašanih ima doma dva avtomobila. Najpogosteje hodijo po nakupih ženske, in sicer enkrat, dvakrat oz. trikrat na teden. Prevladujoči dejavnosti na podeželju sta kmetijska dejavnost, pa tudi delovno razmerje. Skoraj šestdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da izključno s kmetijsko dejavnostjo ne bi bilo mogoče preživeti družine. Več kot polovica vprašanih živi v trogeneracijskem gospodinjstvu, skoraj polovica vprašanih ima dva otroka in skoraj polovica vprašanih jih je vključila v vrtec. Vloga ženske se je skozi leta spremenila in tako ženske danes, poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok, odločajo tudi o ključnih družinskih zadevah in pomagajo preživljati družino. Prav tako pa se je spremenila tudi vloga moškega. Moški danes odločajo o ključnih družinskih zadevah in preživljajo družino, pomagajo tudi pri vzgoji otrok, včasih (vendar redko, v izjemnih situacijah) pa opravljajo tudi gospodinjska opravila. Spremenila pa se je tudi vloga starih staršev, ki pri vzgoji vnukov pomagajo le v izjemnih situacijah, z njimi se starši glede vzgojnih zadev posvetujejo redko, vnuke pa čuvajo v največji meri vsaj trikrat na teden, vendar pa je veliko tudi takih, ki vnukov sploh ne čuvajo. Vprašani se v prostem času v največji meri ukvarjajo z otroki ali se z družino odpravijo na izlet, na dopust pa gredo enkrat na leto. Kvaliteta življenja na podeželju se ocenjuje kot dobra, čeprav je bila v preteklosti še boljša, zato večina meni, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok, prav tako pa se večina strinja tudi s trditvijo, da postaja podeželje tudi dejansko bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok.
Ključne besede: podeželje, kmetija, družinska kmetija, kmečka družina, kmečko gospodinjstvo, spremembe družinskega življenja, vloga ženske na podeželju, vloga moškega na podeželju, otroci v podeželskem okolju, vloga starih staršev na podeželju
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2595; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
ORIS VLOGE IN POLOŽAJA ŽENSKE STAREGA EGIPTA
Karmen Vehovar, 2010, diplomsko delo

Opis: Med študijami starega Egipta v 19. stoletju je bila bežna omemba ženske posledica stanja takratne družbe, vodene s strani moških. 20. stoletje se je postavilo po robu tovrstni marginalizaciji žensk in, z ustanovitvijo akademske discipline ženskih študij, vodilo v ponovno interpretacijo in ocenjevanje položaja le- teh. Poglavitna vprašanja, na katera poskušamo odgovarjati, se nanašajo na vlogo in položaj ženske v takratni družbi in družini ter na medsebojno dinamiko odnosov med spoloma. Analiza takratnega religioznega ozadja razkriva, da je ženska skupaj z moškim in potomcem tvorila popolno celoto (božansko trojico), ženske boginje pa so predstavljale vir ohranjanja neprekinjene kozmične regeneracije in bile obenem tudi zaščitnice različnih družbenih vrednot. V pravnem smislu so se lahko Egipčanke svobodno poročale, se ločevale, posvojile otroke, sklepale pogodbe in poiskale pravico celo na sodišču. Enakopravnost žensk pred zakonom se je nadalje raztezala tudi na ekonomsko področje, v okviru katerega so lahko opravljale svoj poklic, posedovale lastnino, z njo upravljale ter bile poslovno sposobne. In kar je najpomembnejše, vse te pravice so imele tako poročene kot tudi neporočene ženske. Za oba spola kot tudi za vse socialne razrede starega Egipta pa je bila poroka, kot temeljna preddispozicija družine, izjemno cenjena in zaželjena. Ker ni mogoče najti nikakršne omembe civilnih ali religioznih ceremonij sklepamo, da je bilo edino pomembno dejanje pravzaprav osnovanje skupnega gospodinjstva mladoporočencev in konsumacija poroke. Poglavitni delež aktivnega delovanja žensk je moč zaznati v zasebni sferi, kjer so kot žene in gospodarice hiš težile k svojemu največjemu poslanstvu: materinstvu. Ženska je z vlogo matere izpolnila najvišja osebna kot tudi religiozna in družbena pričakovanja. Dejstvo, da so otroci dedovali po materi in da je bila identiteta skoraj vedno potrjena na osnovi materinega imena, zgolj potrjuje, da je bila staroegipčanska mati izjemno cenjena in spoštovana. Nekatere posameznice so posegle tudi v javno sfero in delovale kot aktivne sopotnice egipčanske zgodovine, faraonka Hačepsut pa je postala celo nosilka najvišje politične oblasti. Žensko je častila in zapisala v večnost tudi bogata staroegipčanska umetnost, kar potrjujejo najdbe številnih spomenikov, kipov, grobnic in prizorov kraljevih, pa tudi navadnih Egipčank. Egipt je bil resda dar Nila, a obenem je bil tudi mnogo več. Bil je plod vzajemnega sodelovanja s katerim sta moški in ženska, drug zraven drugega, s skupnimi močmi krojila usodo ene najstarejših civilizacij. Bil je plod družbe, ki je ženski priznavala njene pravice, jo obravnavala kot polnopravno članico ter jo izjemno spoštovala.
Ključne besede: stari Egipt, položaj ženske, Egipčanke, družina, religija, seksualnost, vloga ženske.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 4040; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (29,81 MB)

3.
HIGIENA, KOZMETIKA IN NAKIT V ANTIČNEM RIMU
Saša Omahna, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi HIGIENA, KOZMETIKA IN NAKIT V ANTIČNEM RIMU sem s svojim lastnim pristopom predstavila zanimive podrobnosti iz osebnega in družbenega življenja prebivalcev starega Rima, njihovih higienskih navad, skrbi za osebno lepoto in dnevno svežost; predstavila pa sem tudi načine in navade ličenja ter uporabe nakita pri Rimljankah.
Ključne besede: antika, rimska družba, družbeni položaj Rimljanke, vloga ženske, kozmetika, moda, nakit, terme, higiena.
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 3277; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

4.
ŽENSKE NA VODILNIH POLOŽAJIH V GOSPODARSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Polona Moličnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Vloga ženske v družbi se v zadnjih letih izjemno hitro razvija in oblikuje v novih dimenzijah, ki ne predstavljajo novih izzivov samo za ženske, temveč tudi za družbo kot tako. Dejstvo, da se ženske vključujejo v tako imenovane aktivne sfere življenja, je rezultat njihovih aktivnosti z dokazovanjem sposobnosti, nenehnega nadgrajevanja znanja, moči prilagajanja z ostalimi aktivnostmi v življenju, še posebej pa usklajevanja dela in družine. Ambicije, ki ženejo ženske v ustvarjanje izjemnih rezultatov na področju dela in osebne rasti, pripomorejo tudi k svetovnemu gospodarstvu. Čeprav danes ženske predstavljajo že več kot 50 odstotkov svetovnega prebivalstva, vseeno še vedno v nobeni državi niso med podjetniki in menedžerji zastopane s skoraj 50-odstotnim deležem. Magistrsko delo je sestavljeno iz petih poglavij in predstavlja ženske na vodilnih položajih v gospodarstvu v Republiki Sloveniji. V prvem poglavju natančneje opredelimo obravnavano temo dela ter zastavimo cilje in hipoteze. Drugo in tretje poglavje predstavljata teoretični del magistrskega dela. V drugem poglavju se osredotočimo na opredelitev identitete in vloge žensk na vodilnih položajih, podrobneje opišemo položaj žensk v Sloveniji ter njihovo izobrazbo in s tem povezano delovno aktivno prebivalstvo po spolu in stopnji strokovne izobrazbe skozi leta, posledično opredelimo tudi poklice, katere opravljajo ženske v Sloveniji, ter strukturno statistiko plač. V tretjem poglavju magistrskega dela se osredotočimo na pomen družine in kariere pri ženskah. Opredelimo problematiko usklajevanja materinstva in kariere, poudarimo pomen partnerstva pri gradnji kariere in podrobneje opišemo razloge za manjše število žensk na vodilnih položajih ter ovire in težave, s katerimi se srečujejo pri napredovanju. Poudarimo tudi, kakšen je razvoj kariere pri ženskah ter kakšen je ženski stil vodenja in kako na vodilnih položajih premagujejo težke stresne situacije na delovnem mestu. V tretjem poglavju hkrati tudi opredelimo in opišemo organizacije za izboljšanje položaja žensk, ki delujejo v Republiki Sloveniji. Četrto poglavje je empirični del magistrskega dela, v katerem predstavimo opravljeno raziskavo na temo ženske na vodilnih položajih v Republiki Sloveniji. Raziskavo smo opravljali med sto naključno izbranimi ženskami in z njo prikazali razloge za manjše število žensk na vodilnih položajih, vzroke večje izčrpanosti žensk na vodilnih položajih. Iskali smo tudi razloge, zakaj se ženske ne odločajo za kariero, vse podatke analitično obdelali ter podali predloge in mogoče izboljšave.
Ključne besede: • Vloga žensk • Gospodarstvo • Ženske na vodilnih položajih • Kariera • Družina
Objavljeno: 20.02.2012; Ogledov: 2463; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

5.
DAS ROSAROTE MÄDCHENBUCH AVTORICE HEDI WYSS KOT UVOD V ŽENSKO LITERATURO
Hanna Pintar, 2012, diplomsko delo

Opis: Feministična literarna veda se med drugim ukvarja z upodabljanjem ženske literarne zgodovine in s tradicijo ženskega pisanja ter se sprašuje, pod kakšnimi pogoji so ženske v preteklosti pisale. Težnja feministične literarne vede je tudi v raziskovanju vloge vedenja obeh spolov v literarnih delih. Dejstvo, da so ženske zaradi desetletij izključevanja in zatiranja skozi zgodovino želele doseči samostojnost, ni novo. To je bilo še posebej očitno pri vzgoji in izobraževanju, ki sta pogoj za osvoboditev in emancipacijo posameznika, ne glede na njegov spol. V preteklosti, predvsem v 19. stoletju, so ženske zahtevale več pravic na področju politike. Tako so nastala gibanja za pravice žensk, ki so imela svoje začetke v Angliji in Ameriki. V tem kontekstu govorimo tudi o pojmu 'feminizem', ki velja za smer ženskega gibanja in poskuša doseči enakopravnost med spoloma tako v javnem kot zasebnem življenju. Kasneje so se zahteve razširile v druge države. Primer zelo pozne uvedbe volilne pravice (šele leta 1971) je Švica, kar v delu Das rosarote Mädchenbuch (1973) tematizira avtorica Hedi Wyss. Dejstvo, da so ženske volilno pravico sploh dobile, je zasluga angleških sufražetk oz. bojevnic za žensko volilno pravico. Wyssova v svojem tekstu spodbuja mlada dekleta, naj bodo dovolj poguma, da izrazijo svoje mnenje, četudi so pri tem edina, in da se zoperstavijo utesnjevalnim družbenim navadam in običajem, ki so v švicarski družbi še zmeraj prisotni. Po njenem se mora tudi dejstvo, da so ženske na področju politike še zmeraj v manjšini, nujno spremeniti. Angleška pisateljica Virginia Woolf, zagovornica ženskega gibanja, se v svojem eseju Ein eigenes Zimmer (1929) posveča upodabljanju ženske literature v literarni zgodovini in pride do spoznanja, da ženskih pisateljic pred 18. stoletjem v angleški literarni zgodovini skorajda ni. Tematska primerjava zgoraj navedenih del pripelje do zaključka, da gre v obeh delih za poskus prikaza vloge ženske in njenega posebnega družbenega položaja skozi zgodovino, pri čemer je v delu Das rosarote Mädchenbuch predstavljeno dogajanje z začetka 80. let, v eseju Ein eigenes Zimmer pa pozna 20. leta prejšnjega stoletja. Opazna razlika je, da Woolfova poleg družbenega položaja žensk razpravlja tudi o zgodovinski situaciji avtoric in njihovem načinu pisanja. Tega literarnega diskurza Hedi Wyss ne obravnava. Potrebno je tudi poudariti, da je razlog za izbor eseja avtorice Woolf utemeljen, saj omogoča ugotavljanje podobnosti oz. vzporednic med obema literarnima deloma. Dejstvo, da je imela Virginia Woolf na razvoj feministične literarne vede velik pomen, po mojem mnenju podpre izbiro.
Ključne besede: feminizem, gibanje za pravice žensk, ženska vprašanja, feministična literarna veda, vloga ženske in moškega v Švici, Hedi Wyss, Virginia Woolf
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1714; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

6.
VLOGA ŽENSK ZNOTRAJ SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE
Maja Benedičič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Predmetno diplomsko delo proučuje vlogo in položaj žensk znotraj Smučarske zveze Slovenije (SZS). Raziskava prikazuje podatke o številu tekmovalk SZS na smučarskih tekmovanjih najvišjega ranga (zimske olimpijske igre ter svetovna prvenstva) od leta 1991 naprej in podatke o številu žensk, ki so v istem obdobju zasedale strokovne oziroma funkcionarske položaje v Smučarski zvezi Slovenije. Cilj raziskave je podati odgovore na vprašanja v zvezi z enakimi možnostmi športnikov in športnic pri zasedanju ključnih položajev v SZS glede na spol. Eden od ciljev raziskave je tudi podati predloge za izboljšavo obstoječega stanja. Podani so podatki o številu tekmovalk na zimskih olimpijskih igrah med leti 1992 in 2014, ter na svetovnih članskih prvenstvih v obdobju 1993-2013 v primerjavi s številom žensk, vključenih v strokovno ter funkcionarsko vodstveno delo znotraj Smučarske zveze Slovenije v istem obdobju. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge temelji raziskava na deskriptivni metodi. Na osnovi študija strokovne literature je podan splošni uvid vloge žensk v različnih položajih v sodobnem svetu. V drugem delu so na osnovi raziskave arhivskih gradiv Smučarske zveze Slovenije, Mednarodne smučarske organizacije ter Mendarodne biatlonske organizacije predstavljeni številčni podatki o deležih žensk v celotni populaciji na področju športa in podani odgovori na vprašanja, zastavljena v raziskavi. Pridobljeni podatki so številčno analizirani ter grafično prikazani. Rezultat raziskave je ugotovitev, da je ženska populacija znotraj SZS slabo zastopana. Tekmovalk je v primerjavi s tekmovalci približno pol manj. Še slabše so ženske zastopane v netekmovalnem delu in takšno neenako razmerje je v opazovanem obdobju konstantno. Od samostojne Slovenije naprej ni bilo žensk na položajih vodij ekip in tudi ne na položajih trenerk posameznih panog. Leta 2014 je prvič v zgodovini panoga alpsko smučanje dobila odgovorno trenerko za telesno pripravo moške reprezentance, prvič v zgodovini SZS je bila na podpredsedniško mesto izvoljena ženska. Predlog za izboljšavo obstoječega stanja je uvedba ženskam prijazne politike v SZS, ki bi omogočala usklajevanje obveznosti z zahtevami družinskega življenja. V prvi vrsti bi bilo potrebno zagotoviti večje število trenerk v panogah SZS, ki bi bile izbrane izmed bivših strokovno usposobljenih tekmovalk. V začetku bi bile kot asistentke priključene tekmovalnim ekipam, kar bi jim v nadaljevanju omogočilo enakovreden izhodiščni položaj za trenerska mesta. Predlagana je tudi ustanovitev posebnega ženskega odbora znotraj SZS, ki bi na celotnem nivoju panog skrbel za psihofizično zdravje in potrebe ženskih tekmovalk. Naloge odbora bi bile: skrbeti za komunikacijo s tekmovalkami, reševati morebitne probleme in nesoglasja v posameznih ekipah, skrbeti za izobraževanje, drugo...
Ključne besede: ženske, vloga žensk, Smučarska zveza Slovenije, razlike med spoloma, neenakopravnost
Objavljeno: 22.05.2015; Ogledov: 596; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Slovenske književnice v Avstriji
Silvija Borovnik, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek se pregledno ukvarja zlasti z literarnim delom slovenskih pesnic v Avstriji. To so na eni strani koroške ustvarjalke Milka Hartman, Maja Haderlap in Cvetka Lipuš, na drugi pa Maruša Krese, ki sicer živi v Nemčiji, a je večino svojih pesmi izdala v Celovcu, pa tudi Milena Merlak Detela, ki je od šestdesetih let dalje živela in ustvarjala na Dunaju ter objavljala prav tako zlasti v Avstriji. Slovenske književnice se razodevajo kot posebnice, izstopajoče tako iz kanonov družbeno-socialnega kot tudi literarnega sveta. Drugače kot njihovi literarni kolegi pa obravnavajo zlasti teme naroda, erotike in ženskega položaja v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska zamejska književnost, slovenska Koroška, slovenska poezija, Celovec, Dunaj, proza, poezija, pisateljice, pesnice, Avstrija, narod, erotika, vloga ženske, jezikovni artizem
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 787; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (175,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Ključne besede: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 2848; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (1020,41 KB)

9.
Položaj žensk v Ljubljani in Mariboru v 15. stoletju ter v Izoli v 14. stoletju
Anja Muhič, 2016, magistrsko delo

Opis: Položaj posameznika v življenju je bil določen že ob rojstvu, kar pomeni, da so bile ženske zaradi takratne miselnosti manj zaželene kot moški potomci in zaradi tega pri marsičem prikrajšane. Veljale so namreč za manjvredna, drugorazredna bitja, nevredna zaupanja, zaradi česar jih je bilo potrebno v življenju nenehno nadzirati. Takšno negativno sliko o ženskah sta širili tudi Cerkev in duhovščina, s čimer je postala splošno sprejeta – svoje je seveda doprinesla tudi ozkoglednost ljudi, s tem pa je bila omogočena krepitev patriarhalne oblasti in podrejenost žensk. Tako srednjeveškim ženskam v življenju vsekakor ni bilo lahko – še posebej ne tistim iz nižjih slojev. Poleg skrbi za gospodinjstvo in živino ter delo na polju so na njih prežale različne nevarnosti, ki so se skrivale za pragom lastnega doma v nasilnem možu ali izven domačega ognjišča, kjer so nanje prežali razni sprijenci. Pred slednjimi in tudi pred nasilnimi možmi seveda niso bile varne niti meščanke. Bolje se je godilo ženskam plemiškega stanu, katerih življenje ni bilo zgolj pehanje za zaslužek in preživetje. Poleg tega so si lahko obetale tudi zasedbo pomembnejšega položaja v družbi.
Ključne besede: srednji vek, položaj in vloga ženske v družbi, (ne)svoboda in ne(samostojnost) žensk, poročene ženske, vdove.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 668; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

10.
Vloga slovenske ženske med prvo svetovno vojno
Nuša Zadravec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na podlagi časopisja iz obdobja prve svetovne vojne obravnava različne vloge, ki so jih slovenske ženske opravljale med veliko vojno. Čeprav Avstro-Ogrska monarhija nikoli ni organizirala ženskih vojaških korpusov, kot je bilo to značilno na primer za Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, je splošna mobilizacija leta 1914 na drugačen način aktivirala slovensko ženstvo. Že pred vojno so bili uvedeni številni zakoni in predpisi, ki so korenito spremenili življenje v zaledju, ki se je po uvedbi vojnega gospodarstva moralo popolnoma podrediti potrebam vojske. Uvedena je bila cenzura, poostrile so se kazni, oblasti so preganjale notranje in zunanje sovražnike. Zaradi vpoklica moških in posledično kritičnega pomanjkanja delovne sile so se ženske poleg tradicionalnih služb v sanitetni, tekstilni in trgovski industriji, zaposlovale v izrazito moških poklicih ter postale nepogrešljiv člen v vojni industriji. Postale so uslužbenke v prehrambnem sektorju, prometu, telekomunikaciji in administraciji. Postale so bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Ob tem so vzdrževale še družino, predvsem pa so se vsakodnevno borile proti lakoti in pomanjkanju. Ženske na podeželju so prevzele poljedelska dela, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile. Meščanske ženske so se podale na pot dobrodelne dejavnosti. Vojne razmere in odsotnost moških so ženskam omogočile vstop v javno in politično življenje, predvsem so se izkazale v zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Lahko rečemo, da je vojna ženskam naložila veliko skrbi in odgovornosti, obenem pa jim dala veljavo, ki je niso imele nikoli prej.
Ključne besede: slovensko ženstvo, vloga ženske, prva svetovna vojna, delovna emancipacija.
Objavljeno: 12.02.2019; Ogledov: 246; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici