| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 364
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Vloga družine pri ustni higieni predšolskih otrok : diplomsko delo
Petra Pušnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Ustno zdravje predstavlja komponento zdravega življenjskega sloga. Pri različni starosti otroka je za nego ust treba prilagajati pripomočke kakor tudi pristop k ustni higieni. Dobre navade ščetkanja lahko otroku koristijo skozi vse življenje, starši pa so tisti, ki s pozitivnim zgledom pripomorejo k otrokovemu odnosu do čiščenja zob. Naloga staršev je, da otroke poučijo o pravilnem ščetkanju zob in dobrih prehranjevalnih navadah, ki bodo otroku pomagale ohraniti zdrave in čiste zobe. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena družina, njena vloga in funkcije. Prav tako je predstavljen razvoj zobovja otroka, skrb za zdrave zobe in ustno higieno ter prehrana predšolskega otroka. Pojasnjena je tudi vloga staršev pri ustni higieni in skrbi za zdrave zobe predšolskega otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili na podlagi spletnega anketnega vprašalnika, pri katerem je sodelovalo 135 staršev predšolskih otrok. Zanimalo nas je, kakšna je vloga staršev pri ustni higieni in skrb za otrokove zobe glede na spol in izobrazbo anketirancev ter glede na starost otroka. Zbrane podatke smo analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati raziskave kažejo, da starši ne glede na spol ali stopnjo izobrazbe in starosti otroka, ustrezno skrbijo za otrokovo ustno higieno in mu predstavljajo pozitiven vzgled.
Ključne besede: družina, ustna higiena, zobozdravnik, predšolski otrok, vloga staršev.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 954; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1011,55 KB)

52.
Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih : diplomsko delo
Sabina Pušnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih je opredeliti različne alternativne koncepte, in sicer waldorfski vzgojni koncept, vzgojni koncept Marie Montessori, summerhillski vzgojni koncept in vzgojni koncept Reggio Emilia ter vloge, ki jih prevzema predšolski otrok v posameznem alternativnem vzgojnem konceptu. V teoretičnem delu smo sprva predstavili vzroke za pojavitev alternativnih vzgojnih konceptov. Nadaljevali smo s predstavniki omenjenih konceptov in njihovimi teorijami ter podali glavne posebnosti posameznih alternativnih konceptov. Osredotočili smo se predvsem na vlogo otroka, ki jo predpostavljajo posamezni koncepti. Teoretični del smo zaključili s podatki, ki prikazujejo stanje oz. delovanje alternativnih vzgojnih konceptov dandanes, usmerili pa smo se predvsem na območje Slovenije. Za izvedbo empiričnega dela smo s pomočjo strokovne literature sestavili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili potrebne podatke za izvedbo empirične raziskave. V empirični raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposleni v različnih vrtcih po Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 100 strokovnih delavcev.
Ključne besede: Alternativni koncepti, predšolska vzgoja, vloga otroka, zasebne vzgojno-izobraževalne institucije.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1187; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

53.
Vloga vzgojitelja pri uvajanju otrok v vrtec : diplomsko delo
Kristina Gosnik Flis, 2021, diplomsko delo

Opis: Vzgojitelji imajo zelo pomembno vlogo pri uvajanju otrok v vrtec, saj so ravno oni tisti, ki otroka sprejmejo in se pri tem zavedajo, da otroku vstop v vrtec predstavlja pomembno življenjsko prelomnico. Naša diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja pri uvajanju otrok v vrtec je sestavljena iz dveh delov. Prvi del diplomske naloge predstavlja teoretični del, v katerem smo podrobneje predstavili vlogo vzgojitelja pred začetkom uvajanja otrok v vrtec in vlogo ter naloge vzgojitelja med samim potekom uvajanja otrok v vrtec. Drugi del diplomske naloge pa je sestavljen iz empiričnega dela. V tem delu so predstavljeni in razloženi pridobljeni podatki. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, le te smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Na sodelovanje v raziskavi se je odzvalo 120 vzgojiteljev iz nekaterih vrtcev Podravske in Savinjske regije. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se vzgojiteljem njihova vloga pri uvajanju zdi pomemba, kaj zajema njihovo načrtovanje na uvajalno obdobje, kakšna je njihova vloga in naloga med uvajanjem itd. Ugotovili smo, da je večina vzgojiteljev mnenja, da imajo zelo pomembno vlogo pri uvajanju otrok v vrtec, in da vzgojitelji najpogosteje pri uvajanju otrok v vrtec uporabljajo srednje dolgi model uvajanja.    
Ključne besede: otrok, uvajalno obdobje, uvajanje, vloga vzgojitelja, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 1405; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

54.
Odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice : magistrsko delo
Tjaša Zupančič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje odnos tretješolcev in petošolcev do prehrane v občini Brežice. Delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena prehrana, psihološki vidiki prehranjevanja, pomen šolske prehrane in lokalna pridelava hrane. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n=371), katere rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 194 tretješolcev in 177 petošolcev. V raziskavo smo vključili učence iz 1 mestne osnovne šole in 5 podeželskih osnovnih šol, ter 1 podružnične osnovne šole. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da se deklice prehranjujejo nekoliko bolj zdravo kot dečki, ter da imajo tretješolci nekoliko boljše prehranjevalne navade kot petošolci. Ugotovili smo, da imajo učenci, ki obiskujejo mestno šolo nekoliko bolj zdrav življenjski slog kot učenci, ki obiskujejo podeželske osnovne šole. Rezultati so pokazali, da sovrstniki in učitelji bolj vplivajo na prehrano tretješolcev kot na prehrano petošolcev. Sovrstniki, učitelji in znanje o prehrani bolj vplivajo na učence podeželskih šol. Prišli smo do ugotovitve, da se petošolci bolj zavedajo pomena lokalno pridelane hrane kot tretješolci. V praktičnem delu smo načrtovali dejavnosti, s katerimi bi pri učence spodbudili k razmišljanju o zdravem prehranjevanju in gibanju. Načrtovali smo tudi 9 kuharskih receptov, ki so namenjeni spodbujanju kuharskih spretnosti in spoznavanju postopkov priprave jedi. Načrtovali smo tudi dve učni pripravi za učitelje, ki se navezujeta na zdravo prehranjevanje in gibanje.
Ključne besede: prehrana, tretješolci, petošolci, vloga učitelja, lokalna pridelava
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

55.
Predmet šport v času šole na daljavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko delo
Aleksandra Širovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil raziskati in ugotoviti, kako je v času šolanja na daljavo potekalo izobraževanje pri predmetu šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kako so se učitelji pripravljali na pouk predmeta šport in kako je potekala izvedba predmeta v primerjavi z ostalimi predmeti ter primerjati podobnosti in razlike v soočanju s težavami, ki so jih imeli v času šolanja na daljavo učitelji glede na krajši ali daljši delovni staž. V raziskavo je zajetih 180 učiteljev iz vseh regij Slovenije, ki so v času šole na daljavo poučevali predmet šport v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili z anketo in jih obdelali v programu IBM SPSS 25. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ učiteljev svoje delo na začetku šole na daljavo ocenilo z oceno 3 (42,13 %) in na koncu največ z oceno 4 (60,34 %). Večina učiteljev je za pripravo na poučevanje predmeta šport porabila manj časa (53,33 %) kot za ostale predmete. Učne ure predmeta šport so bile pri dveh tretjinah učiteljev načrtovane v krajšem časovnem okviru, kot je ena šolska ura (66,67 %). Najpogostejši metodi pri pouku predmeta šport sta bili metoda demonstracije (55,03 %) in metoda razlage (38,26 %). Pri podajanju navodil in izvajanju pouka predmeta šport so učitelji najpogosteje uporabljali videoposnetke s spleta (29,75 %) in zapis v Word dokumentu (26,79 %). Polovica učiteljev (50,56 %) je starše vključila le do te mere, da so učencem podali informacije o delu in posredovali povratne informacije učitelju. Ugotovitve kažejo, da so učitelji pri pouku predmeta šport v času dela na daljavo le delno obdelali praktične in teoretične vsebine. Splošni cilji iz učnega načrta za predmet šport pa so bili v obdobju šole na daljavo uresničeni v večini. Raziskava je pokazala, da se učitelji s krajšim in daljšim delovnim stažem enako uspešno soočajo s specifičnimi težavami pri pripravi ter izvedbi predmeta šport v času šole na daljavo.
Ključne besede: predmet šport, šola na daljavo, izobraževanje na daljavo, vloga učitelja, posebnosti in težave šole na daljavo
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 893; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

56.
Vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice : diplomsko delo
Nika Širnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili, kaj je pomembno pri urejanju igralnice, pomen urejanja igralnice v različnih vzgojnih konceptih, vlogo vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice, ter aktivno participacijo otrok pri urejanju igralnice v vrtcu. V empiričnem delu smo ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja in otroka pri urejanju igralnice, pri tem smo bili posebej pozorni tudi na aktivno participacijo otrok pri urejanju igralnice. Med seboj smo primerjali delovno mesto (vzgojitelj/pomočnik) in starostno obdobje, v katerem so anketirani strokovni delavci zaposleni. Za pridobivanje podatkov smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposlenih v vrtcih po Sloveniji. Na podlagi rezultatov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da vzgojitelji spodbujajo participacijo otrok pri urejanju igralnice. Anketirani strokovni delavci so mnenja, da je najpomembnejša vloga vzgojitelja pri urejanju igralnice, da poskrbi za dostopnost materialov. Najpomembnejša vloga otroka pa je po mnenju anketiranih strokovnih delavcev, da pospravlja igralnico.
Ključne besede: vloga vzgojitelja, vloga otroka, urejanje igralnice, interesni kotički participacija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 1099; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

57.
Vloga staršev pri uporabi mobilnega telefona pri osnovnošolcih
Barbara Sečkar, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del ter se osredotoča na preučevanje vloge staršev pri uporabi mobilnih telefonov pri osnovnošolskih otrocih. Za namen raziskovanja smo pripravili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 194 staršev otrok, ki obiskujejo zadnjo triado. Izsledki raziskave kažejo, da je večina otrok prejela svoj prvi mobilni telefon med 9. in 12. letom starosti in da so pomembnejši razlogi za sprejem odločitve o nakupu praktične narave. Večina staršev meni, da uporaba mobilnih telefonov ne vpliva bistveno na njihove otroke, če že, pa vidijo v njih negativni vpliv. Kljub temu da večina staršev svojim otrokom omejuje količino časa, ki ga lahko preživijo na mobilnih telefonih, jih kar precej tega še vedno ne počne. Ob omejevalni starševski mediaciji je med starši pogosta tudi aktivna mediacija, medtem ko sta nadzor in tehnično posredovanje manj priljubljeni. Starši na svojih mobilnih telefonih preživijo več kot dve uri na dan. Glede na to, da večina staršev ne uporablja telefona v okoliščinah, v katerih prepovedujejo uporabo svojim otrokom, lahko zaključimo, da se trudijo, da bi svojim otrokom predstavljali dober vzor.
Ključne besede: uporaba mobilnih telefonov, vloga staršev, starši kot vzor, starševska mediacija, osnovnošolci
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

58.
Doživljanje smrti pacientov v procesu hospic obravnave: vidik medicinske sestre
Gloria Sapač, 2021, diplomsko delo

Opis: Umiranje vsak človek doživlja drugače. V prvi vrsti to zelo težko sprejemajo svojci, ki so neposredno ob osebi, s katero so medsebojno povezani. Druga skupina so medicinske sestre, ki nudijo zdravstveno nego in oskrbo ob koncu človekovega življenja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako medicinske sestre doživljajo smrt pacientov v hospic obravnavi.
Ključne besede: čustveni odziv na smrt, občutki ob umirajočem, doživljanje umiranja, vloga medicinske sestre ob umirajočem
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1020; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

59.
Planiranje nasledstva v družinskem podjetju
Janja Stojov, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo obravnavali planiranje nasledstva v družinskem podjetju in kako se na le-tega pripravljajo v družinskem podjetju Avtokomplet Igor Pintarič s.p.. V teoretičnem delu smo tako podrobneje predstavili posebnosti družinskega podjetja, kakšne so specifike organizacije le-tega ter kakšna je vloga družinskih članov v podjetju. Večjo pozornost v diplomskem projektu smo namenili nasledstvu oziroma problematiki načrtovanja nasledstva in dejavnikom za uspešen prenos družinskega podjetja na naslednjo generacijo, bodisi družinskemu članu, nedružinskemu članu ali pa celo prenehanje delovanja družinskega podjetja. Predstavili smo nekatere napake, ki se pojavljajo pri načrtovanju prenosa nasledstva in razloge za neuspeh, kot tudi uspešen prenos podjetja.
Ključne besede: družinsko podjetje, prenos podjetja, konflikti, vloga družinskih članov, izbira naslednika, načrtovanje nasledstva, družinska ustava, nasledstveni načrt
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 1128; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

60.
Osveščenost mladih o cerebralni paralizi
Laura Fižolnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Cerebralna paraliza je najpogostejša permanentna oblika invalidnosti med otroki. Osebe z invalidnostjo so velikokrat tarča predsodkov, zato se srečujejo tako z zdravstvenimi izzivi, ki jih prinaša ta oblika invalidnosti, kot s tem, kako jih družba obravnava. Nepoznavanje cerebralne paralize in različni stereotipi povzročajo, da se osebe s cerebralno paralizo izključuje iz družbe, kar pa pri njih povzroča nižanje samozavesti in emocionalne težave. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala od septembra do decembra. Vprašalnik je izpolnilo 545 anketirancev, starih med 18 in 24 let. Rezultate smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Ugotovili smo, da je večina mladih že slišala za cerebralno paralizo, vendar še vedno niso dovolj osveščeni o tej motnji v duševnem razvoju (89 % vprašanih). Rezultati so pokazali, da je mnenje mladih o osebah s cerebralno paralizo razdeljeno in predsodki še prisotni, saj delež mladih še vedno verjame, da bi morali onemogočiti druženje otrok s cerebralno paralizo z vrstniki, ki je nimajo. Potrebna je boljša osveščenost mladih o cerebralni paralizi, saj opažamo napačna prepričanja med njimi. Zdravstveni delavci bomo morali bolje izvajati zdravstveno vzgojo v celotni družbi. Ljudje morajo biti osveščeni s strokovnimi informacijami o otrocih s cerebralno paralizo, saj mladi večino laičnih informacij izvedo drugod. 
Ključne besede: percepcija javnosti, odnos družbe, vloga diplomirane medicinske sestre, Zveza Sonček
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 1102; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (816,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici