Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Živimo v času hitrih in neprestanih sprememb. Če hočemo v takem okolju preživeti, moramo biti inovativni in se ves čas prilagajati spremembam v okolju. Iz tega procesa ni izvzeto niti podeželje. Sodobni globalizacijski procesi ga silijo, da se mora v njih vključiti oz. nanje reagirati, če noče postati nepomembno, razvojno zaostalo in noče izgubiti lastne identitete (Barbič, 2005, str. 11). Prilagajati pa se mora tudi podeželsko prebivalstvo, ki mora slediti spremembam ter na njih reagirati, če hoče preživeti. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja razvitosti podeželja, kako je z javno infrastrukturo in turistično dejavnostjo, na kakšni razdalji sta najbližja pošta in večja trgovina, kako je s poselitvijo kraja in koliko avtomobilov imajo vprašani pri hiši. Poleg tega so nas zanimale nakupovalne navade vprašanih in predvsem spremembe družinskega življenja na podeželju — s katero dejavnostjo pridobi družina največji del sredstev za preživetje, koliko generacij živi v gospodinjstvu, koliko otrok imajo vprašani, kako je z varstvom otrok, kako je z delitvijo nalog med partnerjema in kako pomembno vlogo imajo stari starši pri vzgoji otrok. Zanimal nas je tudi način preživljanja prostega časa na podeželju, ugotoviti pa smo želeli še, kako vprašani ocenjujejo kvaliteto življenja na podeželju ter ali se strinjajo s trditvama, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok in da postaja podeželje tudi dejansko vse bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok. Pri omenjenih sklopih, razen pri prvem, petem, šestem in sedmem, v katerih želimo ugotoviti stopnjo razvitosti podeželja, kvaliteto življenja na podeželju in priljubljenost podeželskega okolja za bivanje in vzgojo otrok, preverjamo obstoj razlik glede na starost, spol in stopnjo izobrazbe. Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da je javna infrastruktura na podeželju v primerjavi s preteklostjo boljša, vendar še ni najboljša. Še posebej si bo treba prizadevati postaviti turistično dejavnost na višji nivo. Poseljenost ostaja nespremenjena in večina vprašanih ima doma dva avtomobila. Najpogosteje hodijo po nakupih ženske, in sicer enkrat, dvakrat oz. trikrat na teden. Prevladujoči dejavnosti na podeželju sta kmetijska dejavnost, pa tudi delovno razmerje. Skoraj šestdeset odstotkov vprašanih je mnenja, da izključno s kmetijsko dejavnostjo ne bi bilo mogoče preživeti družine. Več kot polovica vprašanih živi v trogeneracijskem gospodinjstvu, skoraj polovica vprašanih ima dva otroka in skoraj polovica vprašanih jih je vključila v vrtec. Vloga ženske se je skozi leta spremenila in tako ženske danes, poleg gospodinjskih opravil in vzgoje otrok, odločajo tudi o ključnih družinskih zadevah in pomagajo preživljati družino. Prav tako pa se je spremenila tudi vloga moškega. Moški danes odločajo o ključnih družinskih zadevah in preživljajo družino, pomagajo tudi pri vzgoji otrok, včasih (vendar redko, v izjemnih situacijah) pa opravljajo tudi gospodinjska opravila. Spremenila pa se je tudi vloga starih staršev, ki pri vzgoji vnukov pomagajo le v izjemnih situacijah, z njimi se starši glede vzgojnih zadev posvetujejo redko, vnuke pa čuvajo v največji meri vsaj trikrat na teden, vendar pa je veliko tudi takih, ki vnukov sploh ne čuvajo. Vprašani se v prostem času v največji meri ukvarjajo z otroki ali se z družino odpravijo na izlet, na dopust pa gredo enkrat na leto. Kvaliteta življenja na podeželju se ocenjuje kot dobra, čeprav je bila v preteklosti še boljša, zato večina meni, da je podeželje najboljše okolje za bivanje in vzgojo otrok, prav tako pa se večina strinja tudi s trditvijo, da postaja podeželje tudi dejansko bolj priljubljen kraj za bivanje in vzgojo otrok.
Ključne besede: podeželje, kmetija, družinska kmetija, kmečka družina, kmečko gospodinjstvo, spremembe družinskega življenja, vloga ženske na podeželju, vloga moškega na podeželju, otroci v podeželskem okolju, vloga starih staršev na podeželju
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3527; Prenosov: 471
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve supervizije svetovalnih delavcev, teoretični modeli in metode ter tehnike, ki iz njih izhajajo. Razvidno je, da v praksi ne najdemo povsem enakih modelov, kot jih opredeljujejo teoretiki. To je predvsem zato, ker se supervizija kot proces osredotoča na potrebe supervizantov, ki so vanjo vključeni. Svetovalno delo je samo eno od področij, ki zahteva tovrstno strokovno izpopolnjevanje. Supervizijo sicer najdemo tudi v vseh drugih poklicih pomoči ljudem ter poklicih, ki so v stalnem stiku z ljudmi. Razlog za to je predvsem preprečevanje stresa in posledično izgorelosti, prav tako pa zagotovitev kakovostne obravnave uporabnikom storitev. Da bo lažje vidno, zakaj pride do stresa, je predstavljena vloga svetovalnih delavcev v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V empiričnem delu smo preverili, kako pogosto se svetovalni delavci vključujejo v supervizijo ter kako želijo, da le-ta poteka. Osredotočili smo se na primerjavo dveh območij, Pomurja in Maribora, ter na primerjavo pridobljenih podatkov glede na delovno dobo svetovalnih delavcev. Glavna razlika, ki se kaže, je dejstvo, da se na območju Maribora svetovalni delavci večkrat vključijo v supervizijo ter da želja po vključitvi z delovno dobo pada na obeh območjih. Svetovalnim delavcem pa najbolj ustreza na uporabnika usmerjen model, tj. razvojno-edukativni model supervizije. Slednji se tudi po mnenju teoretikov največkrat uporablja.
Ključne besede: Ključne besede: supervizija, svetovalno delo, Pomurje, Maribor, metode in tehnike, modeli supervizije, vloga svetovalnega delavca.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3675; Prenosov: 467
Celotno besedilo (635,18 KB)

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno-športne dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen ji pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalno-športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otroka, vloga staršev pri motoričnem razvoju, pomen gibalnih dejavnosti za otroke skupaj s starši, motivacija otrok in staršev, otrokova igra in preživljanje prostega časa otrok skupaj s starši. V empiričnem delu ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom športno aktivni in da najpogosteje izbirajo igre z žogo. V glavnem izvajajo dejavnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, vzroka pa sta izboljšanje gibalne aktivnosti otroka in želja otroka. Kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost pa je pomanjkanje prostega časa.
Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalno-športna dejavnost, vloga staršev
Objavljeno v DKUM: 23.07.2009; Ogledov: 3775; Prenosov: 463
Celotno besedilo (518,04 KB)

Opis: Diplomsko delo opisuje, kaj je krvni tlak, kako vpliva zvišanje krvnega tlaka na organizem, dejavnike tveganja za nastanek zvišanega krvnega tlaka ter nefarmakološke ukrepe in vpliv nezdravega življenjskega sloga na razvoj srčno žilnih bolezni. Poudarjena je preventivna dejavnost in vloga medicinske sestre pri meritvah krvnega tlaka na terenu, ki jo izvaja Območno združenje Rdečega križa Maribor z namenom, da opozori ljudi na pomembnost kontrole krvnega tlaka in zdrav življenjski slog. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katera je bila izvedena med udeleženci meritev krvnega tlaka v Mariboru in okoliških vaseh. Raziskava je trajala od meseca marca do meseca maja 2009. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšna starostna skupina prevladuje med udeleženci meritev krvnega tlaka, ali imajo ljudje normalen oziroma zvišan krvni tlak. Z raziskavo smo ugotovili, da se meritev udeležujejo predvsem starejši ljudje in da ima večina zvišan krvni tlak. Ugotovili smo tudi, da med udeleženci prevladujejo osebe ženskega spola.
Ključne besede: zvišan krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, dejavnik tveganja, vloga medicinske sestre, zdrav življenjski slog
Objavljeno v DKUM: 20.07.2009; Ogledov: 4844; Prenosov: 581
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok in zdrava prehrana smo v teoretičnem delu diplomskega dela zbrali podatke o zdravi in uravnoteženi prehrani predšolskih otrok. Spregovorili smo tudi o piramidi zdrave prehrane, načelih zdravega prehranjevanja in sestavinah zdrave prehrane. Osredotočili smo se na prehrano predšolskega otroka in dnevne obroke. Dotaknili pa smo se tudi izbirčnosti predšolskih otrok pri hrani in vloge staršev ter vrtca oz. vzgojiteljev. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo ugotavljali, kakšne so prehranske navade predšolskih otrok in ali se pravilno in zdravo prehranjujejo. Obdelani so bili podatki, pridobljeni iz anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz vrtca Sveta Ana. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 40 staršev predšolskih otrok. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2008. V tem delu so bile z deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je bilo razvidno, da kar 90 odstotkov anketiranih staršev spremlja jedilnike v vrtcu. Večina predšolskih otrok vsak dan uživa sadje in zelenjavo. Pogostost slaščic pri otrocih je velika. S prehrano v vrtcu je nekaj manj kot polovica otrok zadovoljnih. Starši so po večini mnenja, da prehrambene navade, razvite v otroštvu, ostanejo vse življenje.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, vloga staršev, vloga vzgojiteljev.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2009; Ogledov: 9223; Prenosov: 2293
Celotno besedilo (289,49 KB)