Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize. Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani. Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Ključne besede: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 246
Celotno besedilo (493,19 KB)

Opis: Magistrsko delo na podlagi časopisja iz obdobja prve svetovne vojne obravnava različne vloge, ki so jih slovenske ženske opravljale med veliko vojno. Čeprav Avstro-Ogrska monarhija nikoli ni organizirala ženskih vojaških korpusov, kot je bilo to značilno na primer za Rusijo, Veliko Britanijo in Francijo, je splošna mobilizacija leta 1914 na drugačen način aktivirala slovensko ženstvo. Že pred vojno so bili uvedeni številni zakoni in predpisi, ki so korenito spremenili življenje v zaledju, ki se je po uvedbi vojnega gospodarstva moralo popolnoma podrediti potrebam vojske. Uvedena je bila cenzura, poostrile so se kazni, oblasti so preganjale notranje in zunanje sovražnike. Zaradi vpoklica moških in posledično kritičnega pomanjkanja delovne sile so se ženske poleg tradicionalnih služb v sanitetni, tekstilni in trgovski industriji, zaposlovale v izrazito moških poklicih ter postale nepogrešljiv člen v vojni industriji. Postale so uslužbenke v prehrambnem sektorju, prometu, telekomunikaciji in administraciji. Postale so bolniške strežnice, vojne agitatorke, vohunke in protestnice. Ob tem so vzdrževale še družino, predvsem pa so se vsakodnevno borile proti lakoti in pomanjkanju. Ženske na podeželju so prevzele poljedelska dela, ki jih je oteževalo pomanjkanje delovne sile. Meščanske ženske so se podale na pot dobrodelne dejavnosti. Vojne razmere in odsotnost moških so ženskam omogočile vstop v javno in politično življenje, predvsem so se izkazale v zbiranju podpisov za Majniško deklaracijo. Lahko rečemo, da je vojna ženskam naložila veliko skrbi in odgovornosti, obenem pa jim dala veljavo, ki je niso imele nikoli prej.
Ključne besede: slovensko ženstvo, vloga ženske, prva svetovna vojna, delovna emancipacija.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2019; Ogledov: 2710; Prenosov: 494
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 4038; Prenosov: 803
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vlogo družbenih institucij (policija, center za socialno delo, zdravstvene ustanove in nevladne organizacije) v primeru nasilja nad moškimi v družini. Na to temo je, predvsem v Sloveniji, narejenih relativno malo empiričnih raziskav. Za potrebe naše raziskave smo uporabili kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, s katero smo preučevali, kako pogosto poiščejo pomoč družbenih institucij moški, za kakšne vrste nasilja najpogosteje gre in kakšen je profil moškega kot žrtve nasilja. Prav tako smo ugotavljali, kako se zaposleni odzovejo v družbenih institucij v primerih, ko moški poiščejo pomoč zaradi nasilja s strani ženske in ali ocenjujejo, da je nasilje ženske nad moškim enakovredno nasilju moškega nad žensko. Preverjali smo tudi vzroke manj pogostega ukrepanja moških v primerih nasilja s strani ženske. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da moški redko poiščejo pomoč družbenih institucij, najpogosteje pa jo poiščejo moški srednjih let zaradi fizičnega in psihičnega nasilja. Vsi intervjuvanci v primeru nasilja delujejo skladno z zakonom, ne glede na spol posameznika. Večina intervjuvancev ocenjuje, da nasilje ženske nad moškim glede na intenzivnost in posledice ni enakovredno nasilju moškega nad žensko. Prav tako so izpostavili prikritost nasilja žensk nad moškimi in premalo intenzivno družbeno obravnavo, ki ji je potrebno nameniti več pozornosti.
Ključne besede: moški, partnersko nasilje, nasilje nad moškimi, vloga družbenih institucij
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1497; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Konflikt je nastala situacija med dvema ali več osebami, med katerimi je prišlo do nestrinjanja v mišljenju, dojemanju določene situacije. Konfliktne situacije povzročajo različne odzive pri vpletenih osebah, zato je pomembno pravilno reševanje konfliktov. Namen: Proučiti dojemanje, odziv, mišljenje zaposlenih o konfliktu in posledice konfliktov na počutje zaposlenih ter kakšen vpliv imajo konflikti na družinsko življenje zaposlenih. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili že uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je razvil magister pedagoških znanosti g. Marko Iršič. Izvedli smo kvantitativno obdelavo podatkov. V raziskavo je bilo vključenih 112 oseb iz štirih različnih domov za starejše občane v območju savinjske regije. Rezultati: Glede na postavljene hipoteze smo prišli do sledečih zaključkov: konflikti ne vplivajo na družinsko življenje in prav tako nimajo vpliva na zdravstveno stanje zaposlenih v obravnavanih domovih za starejše občane. Ne obstajajo razlike v dojemanju, odzivanju, mišljenju o konfliktih glede na delovno dobo, obstajajo pa razlike v dojemanju, odzivanju in mišljenju o konfliktih glede na starost. Starejši (starostna skupina 51–60 let) zaposleni o konfliktih razmišljajo bolj negativno kot mlajši. Diskusija in zaključek: Zaposleni se na konflikt odzivajo različno, so potrti, brez energije, se razburijo. Mislijo, da imajo konflikti negativen vpliv, so škodljivi, nepotrebni, nekoristni in bi bilo bolje, da jih ne bi bilo. Dojemajo jih kot prenašanje napetosti in bolečine. Pogosto pa ne vedo, kako je prišlo do konflikta. Glede na negativno mišljenje o konfliktih bi bilo morda smiselno izobraževanje zaposlenih s področja konfliktov.
Ključne besede: medsebojni odnosi, komunikacija, iskanje rešitev, vloga vodje ob konfliktih, pomen mediacije.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1516; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,04 MB)