Search the digital library catalog

Abstract: Muzeji so bogat vir znanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2020) je v Sloveniji kar 1.446 muzejev in galerij, zato je smiselno, da so ti sredstvo za dosego ciljev nacionalnega učnega načrta pri vseh predmetih. V magistrskem delu smo se osredinili na aktivnosti v muzeju, ki so primerne za uresničitev ciljev pri predmetu spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljen pouk v muzeju. Predstavljeni so modeli učenja in poučevanja ter vrste aktivnosti, ki se lahko uporabijo v muzeju skladno s cilji iz nacionalnega učnega načrta. Raziskali smo, kako so cilje dosegli avtorji priročnikov za učitelje in učbeniških kompletov večjih slovenskih založb. Nato smo predstavili potek priprave muzejskega programa. Sledijo predstavljeni primeri dobre prakse pri nas in po svetu. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljeni Pokrajinski muzej Maribor in tri razstave, ki so pozneje uporabljene v praktičnem delu magistrskega dela. V praktičnem delu smo zapisali aktivnosti, ki jih lahko učitelji izvedejo v Pokrajinskem muzeju Maribor z učenci tretjih razredov. Te so načrtovane tako, da jih lahko učitelj prilagodi glede na specifike in zmožnosti posameznega razreda. Učne aktivnosti smo samo načrtovali.
Keywords: muzej, izobraževalna vloga muzeja, 3. razred, aktivnosti, Pokrajinski muzej Maribor
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 1645; Downloads: 205
Full text (3,40 MB)

Abstract: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Keywords: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 03.03.2020; Views: 1708; Downloads: 316
Full text (562,66 KB)

Abstract: Digitalizacija je beseda, ki danes zaposluje, obremenjuje ali motivira marsikatero finančno, proizvodnjo ali storitveno podjetje. Velja za nekakšnega »motilca« v procesih podjetij, v svojem smislu pa ne pomeni nič drugega, kot poenostavitev, avtomatizacijo in hitrost procesov v posamezni panogi, instituciji ali podjetju. Digitalizacija storitev in avtomatizacija procesov, v bančništvu dolgoročno predstavlja temelj in edini način preživetja in nadaljnjega ustvarjanja prihodkov bank, hkrati pa pomeni tudi krčenje obsega zaposlenih in tudi bančnih izpostav. V magistrski nalogi bomo skušali v teoretičnem delu prikazati, kaj digitalizacija v bankah pomeni, in kakšen pomen ima na segmentu malih in srednjih podjetij (SME). Stranke na tem področju namreč v današnjem času korenito spreminjajo svoje poslovne modele, hkrati pa tudi sami v svoje dejavnosti uvajajo maksimalno možno avtomatizacijo. V sodelovanju z bankami zato pričakujejo odzivnost, strokovno usmerjenost za iskanje rešitev, agilnost in predvsem zanesljivost. Do večine storitev, ki so pomembna za njihovo poslovanje pa želijo dostopati preko elektronskih kanalov 24/7. Digitalizacija pa korenito posega tudi na delovna mesta v bankah. Nekatere podporne službe tako že korenito krčijo svoje zaposlene. Posebej pa vpliva tudi na delo bančnih svetovalcev. Le ti so v preteklosti veljali za tiste, pri katerih so stranke oddajala naročila v bankah, le ti pa so potem skozi dolgotrajne in zapletene kreditne procese ta naročila prevajali v pripravo predlogov, sklepov in pogodb za odobritev kreditov, tako velikih kot majhnih vrednosti. Skozi praktičen del naloge skušamo prikazati, da je banka x skozi avtomatizacijo procese poenostavila do te mere, da je čas do odobritov manjših vrednosti skrajšala do 48 ur, hkrati pa procesno zelo razbremenila delo svetovalca na področju poslovanja z malimi podjetji. Prikazati želimo tudi, da vloga tega svetovalca s tem ni izgubila na pomenu, temveč ga postavlja v vlogo ključne osebe za ohranjanje medosebnih odnosov s stranko na način, da postaja agilen, digitalno pismen, strokoven in predvsem zmožen stranko naučiti pravilno uporabljati digitalne storitve in predvsem izbirati prave storitve za njihove potrebe.
Keywords: digitalizacija, osebno bančništvo, segment SME, vloga bančnih svetovalcev, digitalna transformacija.
Published in DKUM: 23.01.2020; Views: 1226; Downloads: 275
Full text (1,80 MB)

Abstract: Zdravje ustne votline je ključni kazalnik splošnega zdravja, dobrega počutja in kakovosti življenja. Veliko vlogo pri učenju ima tudi medicinska sestra, ki dela na preventivnem zobozdravstvenem področju, saj je prva v stiku z otroci in njihovimi starši ter jih uči pravilne tehnike čiščenje zob in preprečevanja bolezni ustne votline. Nepravilna skrb za zdravje ustne votline v otroštvu lahko pomeni večjo tveganje za nastanek bolezni v odrasli dobi.V teoretičnem delu smo uporabili opisno metodo dela. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo anonimno anketo, ki je bila objavljena na spletnem omrežju. V anketi je sodelovalo 150 staršev otrok starih do 12 let. Podatki iz anket so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih.Rezultati so pokazali, da so starši dokaj dobro osveščeni o ustni higieni otroka. Vendar smo menja, da je še vedno premalo pozornosti namenjene pravilni negi ustne votline in preprečevanju nastanka kariesa.Ustno zdravje ima velik vpliv na kakovost življenja posameznika. Starši že v zgodnjem obdobju poskrbijo, da se otrok nauči pravilne ustne higiene in s tem zmanjšajo pojavnost kariesa.
Keywords: ustna higiena, vloga staršev, vloga medicinske sestre, ustno zdravje, preventivna vloga.
Published in DKUM: 09.01.2020; Views: 1535; Downloads: 243
Full text (550,32 KB)

Abstract: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Keywords: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 1449; Downloads: 166
Full text (1,40 MB)