Search the digital library catalog

Abstract: Cerebralna paraliza je najpogostejša permanentna oblika invalidnosti med otroki. Osebe z invalidnostjo so velikokrat tarča predsodkov, zato se srečujejo tako z zdravstvenimi izzivi, ki jih prinaša ta oblika invalidnosti, kot s tem, kako jih družba obravnava. Nepoznavanje cerebralne paralize in različni stereotipi povzročajo, da se osebe s cerebralno paralizo izključuje iz družbe, kar pa pri njih povzroča nižanje samozavesti in emocionalne težave. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Raziskava je potekala od septembra do decembra. Vprašalnik je izpolnilo 545 anketirancev, starih med 18 in 24 let. Rezultate smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Ugotovili smo, da je večina mladih že slišala za cerebralno paralizo, vendar še vedno niso dovolj osveščeni o tej motnji v duševnem razvoju (89 % vprašanih). Rezultati so pokazali, da je mnenje mladih o osebah s cerebralno paralizo razdeljeno in predsodki še prisotni, saj delež mladih še vedno verjame, da bi morali onemogočiti druženje otrok s cerebralno paralizo z vrstniki, ki je nimajo. Potrebna je boljša osveščenost mladih o cerebralni paralizi, saj opažamo napačna prepričanja med njimi. Zdravstveni delavci bomo morali bolje izvajati zdravstveno vzgojo v celotni družbi. Ljudje morajo biti osveščeni s strokovnimi informacijami o otrocih s cerebralno paralizo, saj mladi večino laičnih informacij izvedo drugod. 
Keywords: percepcija javnosti, odnos družbe, vloga diplomirane medicinske sestre, Zveza Sonček
Published in DKUM: 17.08.2021; Views: 1102; Downloads: 79
Full text (816,15 KB)

Abstract: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera. Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Keywords: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Published in DKUM: 14.04.2021; Views: 1226; Downloads: 61
Full text (651,78 KB)

Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo razširjen pojav pri nas in tudi drugje po svetu. Zelo pogosto se pojavlja v osnovnih šolah in učitelji ter drugi delavci šole si zelo prizadevajo, da ga uspešno preprečujejo. Namen magistrske raziskave je bil na vzorcu učiteljev razrednega pouka proučiti njihova stališča do medvrstniškega nasilja in izraženo stopnjo empatije. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji zaznavajo medvrstniško nasilje v osnovnih šolah, kakšne oblike nasilja so po njihovem mnenju najpogostejše in kaj učitelji storijo v primeru, ko medvrstniško nasilje zaznajo. Ugotavljali smo, kako visoka je stopnja empatije pri učiteljih ter kako je ta povezana z učiteljevo sposobnostjo in kompetentnostjo v primeru nasilja. V raziskavo je bilo vključenih 150 učiteljev razrednega pouka (27 učiteljev in 123 učiteljic). Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj o medvrstniškem nasilju, oblikovanih za namen te študije, in vprašalnika empatije (Davis, 1980). Rezultati so pokazali, da se učitelji večinoma ocenjujejo kot dovolj kompetentne in usposobljene za ustrezno zaznavanje in odzivanje v primeru medvrstniškega nasilja in da izražajo visoko stopnjo empatije. Večina učiteljev medvrstniško nasilje v šoli zaznava nekajkrat mesečno in so mnenja, da se največ nasilja dogaja med odmori. Med posameznimi oblikami nasilja učitelji najpogosteje zaznavajo zmerjanje, norčevanje in zasmehovanje. Pri zaznavanju medvrstniškega nasilja pa se večina učiteljev odloči za pogovor z vsemi udeleženci nasilja in o nasilju obvestijo starše vseh vpletenih otrok. Povezava med kompetentnostjo in usposobljenostjo pri obravnavi nasilja in empatijo učiteljev se je pokazala kot pozitivna in statistično pomembna, iz česar lahko domnevamo, da so tisti učitelji, ki imajo višjo stopnjo empatije tudi bolj ustrezno usposobljeni in kompetentni za prepoznavanje in reagiranje v primeru medvrstniškega nasilja. Naša raziskava kljub svojim omejitvam pomembno prispeva k dvigu zavedanja o vlogi empatije učiteljev in pomenu njihovega ustreznega posredovanja v primeru medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, vloga šole, udeleženci nasilja, reakcija na nasilje, empatija
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 1235; Downloads: 215
Full text (750,62 KB)

Abstract: Avtorica v diplomskem delu raziskuje vlogo staršev pri gibalnem razvoju otrok na podeželju. V teoretičnem delu je predstavila telesni in gibalni razvoj, pomen gibalnih dejavnosti za otrokov celostni razvoj, vpliv okolja na otrokov razvoj in možnosti za gibalne dejavnosti otrok na podeželju. V empiričnem delu je predstavila rezultate zbranih anket, ki ga je izpolnilo 139 staršev otrok starih od 2 do 6 let iz vrtcev Zg. Ložnica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Ugotavlja, da starši namenijo dovolj časa za gibalni razvoj svojih otrok. Najbolj so športno aktivni otroci staršev s srednješolsko izobrazbo. Ugotavlja tudi, da se starši zavedajo pomena športne aktivnosti otrok, vendar imajo premalo časa, da bi bili več športno aktivni s svojimi otroki. Starši menijo, da če bi imeli več možnosti za gibalne dejavnosti na podeželju, bi se več ukvarjali s športnimi aktivnostmi skupaj s svojimi otroki. Najbolj so starši športno aktivni skupaj s svojimi otroki starimi od 3 do 5 let.
Keywords: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, vloga staršev, šport.
Published in DKUM: 04.02.2021; Views: 825; Downloads: 74
Full text (428,68 KB)

Abstract: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Keywords: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 1175; Downloads: 187
Full text (1,93 MB)