Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo prikazuje delo policistk v mirovnih misijah v islamskem svetu, težave, s katerimi se srečujejo in kako jih pri delu obravnava okolica in sodelavci. Ena od težav, s katerimi se soočajo policistke je, da se morajo prilagajati razmeram, v katerih delajo in ne morejo napredovati tako, kot si želijo. Delo jim je tudi velikokrat onemogočeno in vse zastavljene cilje, ki si jih pred misijo zastavijo, težko izpolnijo, ko se srečajo z dejanskim delom in okoljem. Delo policistk na misijah in operacijah v islamskem svetu je zanimivo, saj se je treba veliko prilagajati in spoštovati pravila in običaje islamske vere. Zaradi tega je velikokrat delo oteženo, vendar z vztrajnostjo in pridobljenim zaupanjem lahko policistke dosežejo velike napredke glede sodelovanja z domačini. Opisano je tudi delovanje mirovnih operacij in misij kot tudi njihov nastanek, upravljanje, katere organizacije sodelujejo na mirovnih operacijah in misijah. Omenjeno je tudi vključevanje Republike Slovenije v mirovne operacije in misije ter predstavljanje priprave za delo na misijah. Delo v misijah za policistke je zanimivo in poučno. Pridobijo lahko veliko izkušenj, ki jih lahko uporabljajo naprej tako pri delu kot tudi v osebnem življenju.
Keywords: islam, vloga policistk, mirovne misije, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.02.2023; Views: 560; Downloads: 65
Full text (2,34 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko šolanja na domu, pri čemer se osredotoča na poučevanje matematike. V teoretičnem delu smo celovito opredelili pojem šolanja na domu in predstavili zakonodajo šolanja na domu v Sloveniji ter njegove začetke, ki segajo izven slovenskih meja. Problematizirali smo odločitve, ki starše privedejo, da se odločijo za šolanje na domu ter jih primerjali z izobraževanjem v javnih šolah. Prav tako pa je v magistrskem delu predstavljen predmet matematika, zakaj je ta potrebna v izobraževanju ter katere splošne cilje in kompetence učenci pridobijo pri učenju tega predmeta. V zaključku teoretičnega dela smo proučili nekatere dosedanje raziskave, ki obravnavajo poučevanje in učenje matematike tako v šoli kot na domu. V empiričnem delu magistrskega dela je predstavljena raziskava, pri kateri smo s pomočjo narativnega intervjuja kot orodja kvalitativne metodologije pridobili vpogled v poučevanje matematike na domu pri šestih slovenskih starših, katerih otroci se šolajo na domu. Znotraj raziskave smo ugotovili, da starši poučevanje matematike organizirajo na načine, ki odgovarjajo njihovim otrokom, kot je učenje skozi vsakodnevne situacije in skozi igro. Starši vsako matematično uro poskušajo organizirati na zanimiv način, tudi s pomočjo pripomočkov, saj drugačnost učence še dodatno motivira za učenje. Prav tako nas je zanimala vključenost učnega načrta v sam proces poučevanja matematike, kjer se je izkazalo, da se ta med starši razlikuje. Nekateri starši učni načrt uporabljajo redno, medtem ko drugi učni načrt uporabljajo samo, ko se pripravljajo na zaključni izpit, da preverijo, ali so predelali vso snov. V primeru, da starši naletijo na snov, ki učencu ni razumljiva, jo poskušajo razložiti na drugačen način in s pomočjo pripomočkov ter se redko obrnejo po pomoč k drugim osebam. Pri organizaciji pouka in pridobivanju informacij za poučevanju na domu si starši pomagajo s spletom, veliko informacij pa dobijo tudi od drugih staršev, ki svoje otroke šolajo na domu.
Keywords: šolanje na domu, poučevanje matematike, vloga staršev, organizacija šolanja na domu
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 834; Downloads: 86
Full text (2,23 MB)

Abstract: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo. Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Keywords: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 973; Downloads: 141
Full text (1,27 MB)

Abstract: Sodobne raziskave kažejo, da pogostost uporabe mobilnih naprav med predšolskimi otroki strmo narašča, pogostost gibalne aktivnosti pa se zmanjšuje, kar lahko negativno vpliva na njihov razvoj in zdravje. V teoretičnem delu smo obravnavali vpliv gibalne aktivnosti in (prekomerne) uporabe mobilnih naprav na otrokov razvoj v predšolskem obdobju, posebno pozornost pa smo posvetili tudi vlogi družine in zgledu staršev, ki ga imajo pri tem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med 519 materami štiri-, pet- in šestletnih predšolskih otrok. Ugotovili smo, da je bila le dobra polovica predšolskih otrok v našem vzorcu po poročanju njihovih mater gibalno aktivna vsak dan. Dečki so bili pogosteje gibalno aktivni kot deklice, pogostost gibalne aktivnosti pa je s starostjo otrok upadala. Sedmina otrok je mobilne naprave uporabljala prekomerno in tako že samo z uporabo mobilnih naprav presegala smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o priporočenem času uporabe vseh digitalnih naprav v predšolskem obdobju. Gibalno aktivnejši otroci so manj pogosto uporabljali mobilne naprave. Otroci gibalno aktivnejših mater so bili tudi sami gibalno aktivnejši. Mobilne naprave so pogosteje uporabljali otroci, katerih matere so jih tudi same uporabljale pogosteje. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v sklepnem delu magistrskega dela podali smernice za ozaveščanje staršev o vplivu gibalne aktivnosti in uporabe mobilnih naprav na razvoj predšolskih otrok ter možnosti za nadaljnje, bolj poglobljeno raziskovanje obravnavane tematike.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj, mobilne naprave, vloga družine, zgled staršev
Published in DKUM: 07.03.2022; Views: 1409; Downloads: 253
Full text (2,10 MB)

Abstract: Med bistvene elemente Montessori pedagogike štejemo vlogo otroka, pripravljeno okolje in didaktične pripomočke oziroma t. i. material, ki je posebej oblikovan glede na starost in razvojno stopnjo otroka. Ob otroku, ki predstavlja središče celotnega procesa, pripravljenemu okolju ter značilnemu materialu, ne smemo pozabiti še na vlogo odraslega oziroma vzgojitelja, ki je kljub temu, da je njegova vloga bistveno bolj v ozadju kot v javnem konceptu, še kako pomembna. V diplomskem delu smo želeli raziskati pojav le-teh v vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi. V teoretičnem delu smo se tako dotaknili koncepta javnega vrtca, po katerem tudi deluje zgoraj omenjeni vrtec, ter opredelili vlogo odraslega in otroka v njem. Predstavili smo tudi koncept Montessori pedagogike in njene bistvene elemente. Omenjena koncepta smo med seboj tudi primerjali. Empirični del sestoji iz raziskave, s pomočjo katere smo raziskali seznanjenost vzgojiteljev in pomočnikov vzgojitelja s konceptom Montessori pedagogike, morebitne razlike med njihovim vrtcem in vrtcem, ki deluje po konceptu Montessori pedagogike, pogostost izvajanja dejavnosti, povezanih s svobodno izbiro otroka, ter pojav bistvenih elementov Montessori pedagogike, torej morebitne podobnosti v opremi in pohištvu, materialih in pripomočkih ter vlogi otroka in vzgojitelja.
Keywords: javni vrtec, Montessori pedagogika, pripravljeno okolje, vloga otroka, vloga odraslega.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 915; Downloads: 142
Full text (350,79 KB)