161. Vloga okolja v gibalnem razvoju otrokaMetka Mlinšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga okolja v gibalnem razvoju otroka smo želeli raziskati vpliv in vlogo okolja (staršev, vzgojiteljev in kraja bivanja) v gibalnem razvoju otroka. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otroka, obdobja v gibalnem razvoju otrok, pomen gibalnih/športnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka, dejavnike otrokovega gibalnega razvoja, gibalno izkušenjsko okolje ter vlogo staršev, vzgojiteljev in kraja bivanja v gibalnem razvoju otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kavzalno-neeksperimentalne metode raziskovanja. Izbrali smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Vključili smo 120 staršev predšolskih otrok v starosti od 2 do 6 let, ki obiskujejo vrtec in 20 vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposlenih na delovnem mestu vzgojitelja. S kvantitativno tehniko zbiranja podatkov - anketni vprašalnik za starše in anketni vprašalnik za vzgojitelje, smo pridobili podatke, iz katerih smo po analizi lahko ugotovili, da so mame skupaj z otroki pogosteje športno aktivne kot očetje; otroci staršev z višjo stopnjo izobrazbe so več gibalno aktivni, kot otroci staršev z nižjo izobrazbo staršev; mestni otroci so pogosteje vključeni v organizirane gibalne aktivnosti kot vaški otroci; vzgojitelji kot načrtovano gibalno/športno aktivnost v vrtcu najpogosteje načrtujejo tek, hojo in igre z žogo. Ugotovili smo, da vzgojitelji, ki so športno aktivni v svojem prostem času, tudi v vrtcu pogosteje načrtujejo gibalne aktivnosti kot športno neaktivni vzgojitelji in da vzgojitelji ne glede na kraj vrtca (mesto/vas) največkrat načrtovane gibalne/športne aktivnosti izvajajo v naravi. Keywords: gibalni razvoj, gibalno izkušenjsko okolje, vloga staršev, vloga vzgojitelja, vloga kraja bivanja Published in DKUM: 05.05.2016; Views: 1677; Downloads: 316
Full text (381,84 KB) |
162. VLOGA OKOLJA PRI RAZVOJU SENZOMOTORIKELucija Dobovšek, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Vloga okolja pri razvoju senzomotorike je ugotoviti, kakšno vlogo ima okolje pri razvoju senzomotorike otroka. Diplomsko delo je teoretično, zato je bila uporabljena deskriptivna metoda pedagoškega raziskovanja, saj smo zastavljen problem proučevali s pomočjo opisovanja dejstev, odnosov in procesov. Preko navedene metode pedagoškega raziskovanja smo prišli do naslednjih ugotovitev: Starši so eden izmed najpomembnejših dejavnikov okolja pri senzomotoričnem razvoju otroka. Njihova naloga je otroku zagotoviti možnost spoznavanja, raziskovanja in odkrivanja sveta. Prav tako mu morajo nuditi pozitivno in bogato izkušenjsko okolje, hkrati pa predstavljati gibalno aktivnega človeka, od katerega bo otrok lahko prevzel aktivni način življenja in zanimanje za šport. Ugotovili smo, da so gibalne izkušnje, ki jih otrok pridobi v času otroštva, ključnega pomena za njegov nadaljnji celostni razvoj. So osnova za usvajanje novih, zahtevnejših gibalnih nalog in jih je kasneje težko, celo nemogoče nadoknaditi. Prve gibalne izkušnje, ki jih otrok pridobi, morajo biti pozitivne in prijetne, drugače imajo lahko velike negativne posledice kasneje v odraslosti. Zelo pomembno vlogo pri senzomotoričnem razvoju otroka ima tudi vzgojitelj, saj večina otrok preživi svoj budni del dneva v vrtcu. Vzgojitelj mora otrokom s svojim strokovnim, načrtovanim in kakovostnim delom ponuditi prijetne, zabavne in zanimive gibalno/športne dejavnosti ter hkrati zagotoviti pridobivanje pozitivnih izkušenj tudi na vseh ostalih področjih. Keywords: predšolski otrok, razvoj senzorike, razvoj motorike, okolje, vloga staršev, vloga vzgojiteljev Published in DKUM: 04.05.2016; Views: 1601; Downloads: 185
Full text (605,12 KB) |
163. VLOGA REŠEVALCA PRI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI V PREHOSPITALNEM OKOLJUJure Nežmah, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena vloga reševalca, ki sodeluje pri endotrahealni intubaciji v prehospitalnem okolju. Namen diplomskega dela je predstaviti endotrahealno intubacijo, vrste endotrahealne intubacije, umetno ventilacijo, ki je del endotrahealne intubacije in kakšno vlogo ima reševalec, ki v prehospitalnem okolju sodeluje pri endotrahealni intubaciji pacienta.
Za pisanje diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vso zbrano literaturo, ki nam je bila v pomoč za izdelavo diplomskega dela smo natančno analizirali in pregledali. Spoznanja iz zbrane literature smo v diplomskem delu prikazali v strukturni obliki. Ugotovili smo kakšno vlogo ima reševalec pred, med in po endotrahealni intubaciji, s kakšnim namenom uporabimo BURP manever pri izvajanju endotrahealne intubacije, na koncu pa smo ugotovili katere naloge izvaja reševalec tudi v obdobju po intubaciji. Keywords: endotrahealna intubacija, dihalna pot, oskrba dihalne poti, tubus, tesnilni mešiček, umetna ventilacija, prehospitalno okolje, vloga reševalca. Published in DKUM: 13.04.2016; Views: 1889; Downloads: 495
Full text (917,59 KB) |
164. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S HUNTINGTONOVO BOLEZNIJOGoran Šerdoner, 2016, undergraduate thesis Abstract: Huntingtonova bolezen je neozdravljiva degenerativna motnja centralnega živčnega sistema. Bolezen se kaže z nekontroliranimi gibi oziroma motnjami gibanja, kognitivnimi in psihiatričnimi motnjami. Bolezen je dedna in v kolikor eden izmed staršev boleha za boleznijo ima otrok 50 % možnosti, da zboli. Zdravilo, ki bi bolezen ozdravilo ali upočasnilo njen potek, ne obstaja. Oskrba pri obolelih se v vseh fazah bolezni razlikuje, prav tako vloga medicinske sestre. Medicinska sestra mora poznati bolezen ter načine kako se pri obolelih učinkovito spoprijeti s težavami.
Namen diplomskega dela je s pomočjo strokovne literature predstaviti Huntingtonovo bolezen in simptome pri omenjeni bolezni. Opisati zdravstveno nego in aktivnosti zdravstvene nege pacienta s Huntingtonovo boleznijo.
V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Pregledana je bila domača, tuja, strokovna in znanstvena literatura s področja o Huntingtonovi bolezni ter zdravljenju in zdravstveni negi pacienta s Huntingtonovo boleznijo.
Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da pri pacientu s Huntingtonovo boleznijo medicinska sestra izvaja aktivnosti pri vseh štirinajstih življenjskih aktivnostih. Ugotovili smo tudi, da mora medicinska sestra že pred samo obravnavo pacientov imeti ustrezna znanja. Poznati mora bolezen, simptome, potek bolezni in zdravljenje. Keywords: Huntingtonova bolezen, horea, znaki in simptomi, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre Published in DKUM: 22.03.2016; Views: 2624; Downloads: 279
Full text (503,47 KB) |
165. Geografija in zelena delovna mesta v SlovenijiAleksandra Premužič, 2016, master's thesis Abstract: Slovenija je majhna država s številnimi, dobro ohranjenimi naravnimi viri, zaradi katerih ima velik potencial za razvoj zelenega gospodarstva in s tem zelenih delovnih mest. Tudi v Strategiji Evropske komisije z naslovom »Evropa 2020« je zapisano, da gospodarske rasti ne bo možno doseči brez zelenega gospodarstva (Karba idr. 2014, 7). Predpogoj za razvoj zelenih delovnih mest je izobraževanje za zelena delovna mesta pri čemer ima geografija pomembno vlogo.
Magistrsko delo se ukvarja s povezanostjo geografije z zelenimi delovnimi mesti v Sloveniji. Predstavljeni so naravni potenciali v Sloveniji, zaradi katerih je možen razvoj zelenih delovnih mest v Sloveniji. Sledi predstavitev pojma zelenih delovnih mest ter praktični primeri zelenih delovnih mest iz Slovenije in iz sveta. Preverili smo, kje v Sloveniji se že pojavljajo zelena delovna mesta. Prav tako smo preverili, ali so delovna mesta geografov zelena delovna mesta. Za to smo uporabili že znane kriterije iz tujine. V nadaljevanju smo predstavili vlogo Univerze pri izobraževanju za zelena delovna mesta in vlogo študija Geografije pri tem.
Analizirali smo učne načrte bolonjskega študija geografije na vseh treh stopnjah študija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Predmet raziskave so torej študijski načrti geografije na vseh stopnjah študija na UM FF, kjer bomo po določenih kriterijih analizirali zastopanost vsebin zelenih delovnih mest.
Sklep magistrskega dela se nanaša na ugotovljene potrebe po posodobitvah učnih načrtov, ki bodo odsevali realno stanje vpletenosti vsebin s področja izobraževanja za zelena delovna mesta pri študiju Geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Keywords: zelena delovna mesta, naravni potenciali Slovenije, geografija, zeleno gospodarstvo, vloga univerze pri kreiranju zelenih delovnih mest Published in DKUM: 21.03.2016; Views: 2443; Downloads: 270
Full text (3,54 MB) |
166. NEKATERI DEJAVNIKI SPREMEMB V DRUŽINAH S PREDŠOLSKIM OTROKOMSandra Sukič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Nekateri dejavniki sprememb v družinah s predšolskim otrokom je bilo spoznati in opredeliti spremembe na področju družine, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili in opredelili pojem družine, potem tudi sam prehod iz moderne v postmodernizem, predstavili spremembe, ki so se zgodile na področju oblik in kompozicije družine ter tudi maritalne, rodnostne, societalne in demografske spremembe. Opredelili pa smo tudi vlogo očeta, matere in otroka v postmoderni družbi.
Empirični del pa zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 80 staršev predšolskih otrok iz Gornjih Petrovec, Murske Sobote in Maribora. Zanimalo nas je, ali so nastale spremembe v družinskem življenju posledica pluralizacije družinskih oblik, ali so spremenjene družinske oblike povzročile spremenjene vloge očeta, matere in otroka, ali spremenjena potrošniška družba vpliva na družino oz. otroke. Ugotoviti pa smo želeli še, ali smo Slovenci nagnjeni k tradicionalnemu načinu družinskega življenja.
Vse pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS (Statistical Package for the Social Scinces) in jih nato tudi tabelarično prikazali.
Ugotovljeno je bilo, da so se spremembe na področju družine v zadnjih desetletjih dogajale; spremenile so se vloga očeta, matere in otrok, potem tudi spremembe oblik družin, spremembe na področju rodnosti, zakonske zveze in demografske spremembe, vse večji je tudi poudarek na materializmu oz. blaginji, vendar pa smo tudi ugotovili, da se anketiranci v našem primeru še nagibajo k tradicionalnim družinskim vzorcem. Keywords: družina, intradružinska dinamika, postmodernizem, spremembe, vloga matere, vloga očeta, vloga otroka Published in DKUM: 18.03.2016; Views: 1811; Downloads: 233
Full text (1,54 MB) |
167. VLOGA NAVIDEZNEGA KUPCAKatja Lendvaj, 2015, undergraduate thesis Abstract: Ena izmed metod raziskave trga je tudi navidezno nakupovanje, ki je med podjetji vedno bolj priljubljeno, saj za relativno ugodno ceno prejmejo koristne informacije o prodajnih procesih v njihovih prodajnih enotah. Te informacije pa so rezultati ocen, ki jih z opazovanjem določi navidezni kupec.
V Sloveniji navidezne nakupe izvajajo predvsem agencije za raziskavo trga, ki imajo svojo bazo navideznih kupcev.
Zanimivi so rezultati raziskave, ki sem jo opravila v praktičnem delu in je potekala v obliki poglobljenih intervjujev in sicer z agencijami, navideznimi kupci, zaposlenimi v prodajnih enotah kjer se izvajajo navidezni nakupi ter z realnimi strankami. Rezultati so pokazali, da agencije v Sloveniji sicer so kredibilne in da vedo kaj delajo ter da se trudijo po svojih zmožnostih, da navidezne nakupe izpeljejo po pričakovanjih naročnika. Vendar pa je raziskava pokazala tudi napake v sami izvedbi navideznih nakupov in člen v celotni verigi, ki bi moral biti najmočnejši, se je izkazal za najšibkejšega in to je vloga navideznih kupcev.
V praktičnem delu je torej opisan postopek izvajanja navideznih nakupov pri nas ter vzroki za napake, ki se pri izvedbi dogajajo ter predlogi za izboljšavo na podlagi dobljenih rezultatov. Keywords: raziskava trga, navidezno nakupovanje, vloga navideznih kupcev Published in DKUM: 18.03.2016; Views: 1425; Downloads: 137
Full text (1,26 MB) |
168. Prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti učencev s posebnimi potrebami v inkluzivni šoliRenata Štritof, 2015, master's thesis Abstract: Učitelj v inkluzivni šoli s soustvarjanjem učinkovitega učnega okolja in prilagajanjem pouka učenčevim posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam omogoča učencem s posebnimi potrebami uspešno učenje in optimalni razvoj njegovih potencialov. Učenci s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, se v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) prilagodi organizacija pouka in časa, izvajanje pouka in način preverjanja ter ocenjevanja. Namen magistrskega dela je preučiti prilagoditve učnega okolja kot dejavnik uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami. Zaradi pomembne in odgovorne vloge učitelja v inkluzivni šoli smo raziskovali soustvarjanje in prilagajanje učnega okolja pri učiteljih za učence s posebnimi potrebami ter ugotavljali stališča učiteljev do dejavnikov uspešnosti. Statistično so bili kontrolirani dodatna usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami, stopnja, na kateri učitelji poučujejo in delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Osredotočili smo se predvsem na dodatna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, saj naj bi bil učitelj, ki ima ustrezna znanja in veščine za delo z učenci s posebnimi potrebami, pri delu z njimi uspešnejši (Kavkler, 2002). V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Na vprašalnik je odgovorilo 280 učiteljev in učiteljic iz slovenskih osnovnih šol. Ugotavljamo, da predvsem učitelji z dodatnimi znanji za delo z učenci s posebnimi potrebami bolj prilagajajo pouk ter soustvarjajo učinkovito učno okolje. Rezultati raziskave pa tudi kažejo, da učitelji prilagoditvam pri organizaciji in pri izvajanju pouka, ki so pomemben del učinkovitega in spodbudnega učnega okolja, ne pripisujejo posebnega pomena za doseganje učne uspešnosti pri učencih s posebnimi potrebami. Keywords: učenci s posebnimi potrebami, inkluzivna šola, vloga učitelja, učno okolje, soustvarjanje učinkovitega učnega okolja, prilagoditve, učna uspešnost Published in DKUM: 14.01.2016; Views: 4282; Downloads: 627
Full text (731,89 KB) |
169. Dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcuRebeka Mraz, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju športnih dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen otrokov razvoj, pomen gibalnih dejavnosti za otrokov celostni in motorični razvoj, načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu in vloga odraslega v vrtcu. Opredeljene so tudi kompetence in njihov pomen. Empirični del predstavlja rezultate raziskav, opravljene z anketnim vprašalnikom po neslučajnostnem vzorcu 111 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem. Namen raziskave je bil opredeliti študenta kot profil profesionalnega vzgojitelja in preučiti dejanske kompetence študentov predšolske vzgoje na področju gibanja. Ugotovili smo, da so študentje predšolske vzgoje dobro seznanjeni z otrokovim telesnim in gibalnim razvojem ter da so za izvajanje gibalno športnih dejavnosti v vrtcu, najbolje usposobljeni študentje, ki imajo končano splošno gimnazijo. Glede na pomembnost ocenjevanja kompetenc na področju gibanja med študenti študijskih programov Predšolske vzgoje Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem ni razlik, prav tako tudi ni razlik med temi študenti, glede na ocenjevanje usposobljenosti za izvajanje vsebin na področju gibanja. Keywords: otrokov razvoj, vloga odraslega, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, dejanske kompetence Published in DKUM: 17.12.2015; Views: 1366; Downloads: 120
Full text (1,12 MB) |
170. NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: Drevo, moj prijateljRomana Žnidar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga, Drevo, moj prijatelj, je praktično delo, kjer je v ospredju projektni način učenja naravoslovnih vsebin, ki otrokom omogoča, da preko aktivnega pristopa in lastne izkušnje pridejo do zastavljenega cilja.
Teoretičen del zajema predstavitev pomena zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju, temeljne spoznavne in naravoslovne postopke, pomen raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja in vloga vzgojitelja pri slednjem. Sledi podrobna razčlenitev in zgradba projektnega dela kot učnega modela v predšolskem obdobju, podrobno so predstavljene posamezne etape le-tega.
V nadaljevanju je opisano drevo, od življenjsko pomembnih korenin, drevesne skorje in lubja, vejic in popkov, raznolikosti listov, drevesa kot življenjskega okolja, njihove ogroženosti, smrti drevesa.
Praktični del vsebuje vse elemente didaktične zasnove projekta, ki je trajal deset dni. Namen projekta je bil predstaviti konkreten primer aktivnega učenja v vrtcu na področju naravoslovja, kjer so skozi stopnje projektnega učnega dela v korelaciji z ostalimi področji kurikuluma izpeljane dejavnosti, temelječe na vodeni samostojni aktivnosti otrok. Vsak dan projekta je predstavljen z didaktično pripravo, opisom poteka dela in analizo zastavljenih dnevnih ciljev. Keywords: drevo, projektno delo, aktivno učenje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, vloga vzgojitelja, zgodnje naravoslovje Published in DKUM: 16.12.2015; Views: 4410; Downloads: 576
Full text (2,86 MB) |