| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetlobni opozorilniki hitrosti v cestnem prometu : diplomsko delo
Bojan Kerin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na področje povečanja prometne varnosti s pomočjo svetlobnih opozorilnikov hitrosti. Na kratko smo poskušali povzeti trenutno stanje varnosti v cestnem prometu na področju Evropske unije in jo primerjali z nacionalno problematiko. Pod drobnogled smo vzeli problematiko omejevanja hitrosti, ki je ključni faktor prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami in s smrtnim izidom, ki puščajo posledice tako na ljudeh kot tudi na samem gospodarstvu. Po študijah, ki smo jih opravili (pri izdelavi diplomskega dela), smo prišli do zaključka, da bi uporaba svetlobnih opozorilnikov hitrosti pripomogla k izboljšanju prometne varnosti, še zlasti na črnih točkah. Z uporabo takšnih naprav se izboljša percepcija prometne signalizacije zaradi osvetlitve iz sekundarnega vira svetlobe. Uporabljamo jih lahko v namene statističnih analiz stanja na cestah. Zaradi omejevanja hitrosti se posledično izboljša tudi kakovost življenja ljudi, ki živijo neposredno ob cesti, hkrati pa se doseže zmanjšanje izpustov strupenih plinov iz vozil. Z modifikacijo bi lahko svetlobne opozorilnike hitrosti uporabljali tudi na nivojskih prehodih čez železnico, ki bi nadomestili drage zapornice. Prednost svetlobnih opozorilnikov hitrosti je možnost njihove nadgradnje in uporabe za prihajajoče inteligentne prometne sisteme.
Ključne besede: svetlobni opozorilniki hitrosti, vizija nič, omejevanje hitrosti, prometna varnost, črne točke, light-based speed warning system, vision zero, speed limitation, traffic safety, black spots
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 2250; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

2.
Bottle model of colour vision with the colour brown as an example
Matej Erjavec, Nataša Vaupotič, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: In this paper, a model to teach colour vision is presented. Three different types of the cones that enable colour vision are visualized as bottles, and the amount the different bottles are filled is associated with the appearance of colour that is formed by the brain. It is shown that the appearance of colour depends both on the relative and the absolute filling of the bottles. We focus on the spectral composition of light reflected from brown surfaces and show that when we see brown, there is usually red, yellow, orange and green light falling into our eyes, but of low intensity. The same spectral composition of the incident light would give the impression of orange colour if the intensity of light were higher.
Ključne besede: colours, colour vision, brown colour, colour combinations, spectral composition
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1544; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Innovation of enterprise vision toward social responsibility
Tjaša Štrukelj, Matjaž Mulej, Simona Sternad Zabukovšek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Businesses need new bases and methods taking in account new values, culture, ethics, and norms (VCEN) of humans, leading both humans and businesses to their own requisite holism. This covers also enterprise governance and management and their predisposition to (responsible) enterprise vision (and resulting enterprise policy) we studied. Thus we are researching the formation and development of enterprise vision, the period and wholeness of which are relative. In our discussion we originated in different definitions of vision and we showed a possible development path for it, in order to direct vision towards social responsibility (SR) in enterprise behaviour.
Ključne besede: enterprise vision, enterprise values, enterprise culture, enterprise ethics, strategic management
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 461; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (755,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Meritev obrabe orodja z uporabo sistema strojnega vida
Saša Stradovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Pri načrtovanju procesa mehanske obdelave z odrezovanjem je eden ključnih vplivnih faktorjev obraba orodja, ki nastane kot posledica delovanja različnih sil med procesom obdelave. V skladu z modernizacijo sodobne proizvodnje magistrsko delo vključuje razvoj optične merilne celice za nadzor in meritev rezalnega orodja. Le-ta pa zajema načrtovanje, konstruiranje in izdelavo merilne celice, ki omogoča pritrditev kamere in njen premik v x in y smeri, ter ustrezno vpetje orodja. Vključuje tudi implementacijo algoritma za zajem slike s kamere ter njeno obdelavo z detekcijo robov, pretvorbo koordinatnega sistema kamere v koordinatni sistem orodja ter pretvorbo slikovnih pik v milimetre. Končni izhodni parameter meritve je vrednost x in y komponente konice rezalnega robu.
Ključne besede: mehanska obdelava, obraba orodja, merilni sistem, strojni vid, kamera, Labview, Vision Assistant
Objavljeno: 06.09.2018; Ogledov: 602; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

5.
Design of an Embedded Position Sensor with Sub-mm Accuracy
Matej Nogić, 2019, magistrsko delo

Opis: This master’s thesis presents the development of a machine-vision based localization unit developed at Robert Bosch GmbH, Corporate Sector Research and Advance Engineering in Renningen, Germany. The localization unit was developed primarily for position detection purposes with three degrees of freedom in highly versatile manufacturing systems but has an immense potential to be used anywhere where a precise, low-cost localization method on a two-dimensional surface is required. The complete product development cycle was carried out, from the components selection, schematic and optical system design, to the development of machine vision algorithms, four-layer Printed Circuit Board design and evaluation using an industrial robot. Thanks to the use of a patented two-dimensional code pattern, the localization unit can cover a surface area of 49 km2. The size and speed optimized, self-developed machine-vision algorithms running on a Cortex-M7 microcontroller allow achieving an accuracy of 100 µm and 60 Hz refresh rate.
Ključne besede: localization, machine-vision, code pattern, image sensor, embedded system
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 0

6.
Analiza napak pri komisioniranju na primeru uporabe naglavnih prikazovalnikov
Ela Vidovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Iz analize dosedanjih študij in izvedbe lastne ugotavljamo aplikativnost naglavnih prikazovalnikov (v nadaljevanju HMD), kot alternative drugim metodam, za preprečevanje napak v procesu komisioniranja. Rezultati analize kažejo, da je za preprečevanje napak v komisioniranju uporaba »pick-by-vision« sistema bolj učinkovita od sistemov, kot so »pick-by-paper«, »pick-by-voice«, in »cart mounted display« tehnologije. Primerjava s »pick-by-light« je doprinesla manj jasne rezultate, je pa raziskava, ki je sistem HMD označila kot bolj ugoden, razliko označila kot statistično značilno. Opažamo, da uporabniki s sistemi HMD naredijo sicer več napak, kot če uporabljajo druge sisteme, vendar sistem velik del teh napak zazna in so takoj odpravljene. Napak, ki potujejo v naslednje faze, je v primerjavi z drugimi načini najmanj. Dejstvo je pomenljivo, saj tudi zaznane napake vplivajo na produktivnost in motivacijo komisionarja. Zaznane napake v naši študiji so kljub takojšni odpravi imele zaradi podvajanja dela močnejši takojšni učinek na produktivnost uporabnika. Najpogostejše napake v dosedanjih študijah so izbor napačnega izdelka, napačna količina ter izpuščen delovni nalog. Redkeje se pojavljajo napake v postopku dela. Naša študija je vključevala nekoliko bolj zaprt sistem, ki mnogih napak ni dopuščal. Zato sta najpogostejši napaki odlaganje izdelka na napačno lokacijo ter premik napačnega izdelka. Posledica napak, ki so bile odpravljene še med delom, je predvsem podaljšan čas komisioniranja. Nezaznane napake pa bi v resničnih aplikacijah sistema HMD pustile ostrejše posledice. Pri našem eksperimentu so zaradi metode dela nekatere posledice tudi nezaznanih napak razvidne kmalu po nastanku. Ker odlaganje izdelkov ni potekalo z uporabo vozičkov za odlaganje, temveč smo izdelke med delom le premikali iz ene pozicije na skladiščnem regalu na drugo, je bilo v primeru napake to mogoče zaznati že ob naslednjem premiku istega izdelka. Do 99 % vseh napak so komisionirni sistemi zaznali še tekom dela in tako niso potovale v nadaljnje faze dela. Vsaka nezaznana napaka je tekom našega eksperimenta negativne posledice pustila v povprečju na še dodatnih 1,8 opravilnih vrsticah delovnega naloga. V nasprotju s pričakovanji iz pridobljenih rezultatov ni mogoče sklepati, da število napak pada s časom in izkušnjami pri delu. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da bi bili sistemi, ki uporabljajo sledenje, bolj učinkoviti za preprečevanje napak kot sistemi brez sledenja.
Ključne besede: komisioniranje, napake, HMD, pametna očala, pick-by-vision, skladiščenje
Objavljeno: 06.01.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (976,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici