| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv virusa Covid-19 na vinski trg v Sloveniji: primer Ptujske kleti
Jakob Gal Gačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, predstavimo vpliv virusa Covid-19 na turizem in vinski trg v Sloveniji ter na globalni ravni. Predstavimo ukrepe, ki jih je vlada Republike Slovenije sprejela v boju z epidemijo na področju turizma, gostinstva ter vinogradništva. Analiziramo in pregledamo, kako se je vinski trg spoprijel s posledicami virusa Covid-19. V drugem delu projekta izvedemo intervju z direktorjem Ptujske kleti, gospodom Vinkom Mandlom, ki nam poda svoje mnenje na zastavljena vprašanja v povezavi z virusom Covid-19 ter analiziramo odgovore. V sklepnem delu diplomskega projekta predlagam izbrane usmeritve za nadaljnje raziskovanje razmer na področju vinskega trga in vinskega turizma.
Ključne besede: Virus Covid-19, vinarstvo, turizem, pandemija, epidemija
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
Vpliv covida-19 na nakupne navade potrošnikov
Eva Kovačič Miklavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Trenutno se cel svet spopada z eno izmed najhujših kriz v zgodovini. Virus je v roku enega leta po svetu terjal že mnogo žrtev, pustil pa je tudi velik pečat na mnogih panogah, ki si še dolgo ne bodo opomogle. Globalno epidemijo je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila 11. marca 2020. Vse od takrat se mnogo držav spopada z premnogimi okužbami ter se z uvajanjem mnogih ukrepov trudijo zajeziti širjenje virusa. Zaradi veliko časa preživetega doma, je veliko podjetij oglaševanje svojih izdelkov usmerilo ravno na televizijo in družbena omrežja. Nakupne navade potrošnika so odvisne od njegovih potreb, ki se pa v različnih okoliščinah spreminjajo, na navade pa vplivajo tudi mnogi dejavniki, posledično je virus vplival na nakupne navade mnogih. Z pojmom nakupne navade opredeljujemo razloge, načine in vzorce nakupovanja in zanimanja po določenih izdelkih. Virus je imel pozitiven vpliv na okolje, saj se je zaradi mnogih zaprtih tovarn in manjše uporabe motornih vozil zmanjšal delež toplogrednih plinov v zraku. Nasprotno pa je vplival na družbo, saj so se mnogi ljudje soočali s strahom, paniko in mnogimi duševnimi boleznimi. Veliko ljudi se je v tistem času zatekalo k povečani uporabi družbenih omrežij, povečalo pa se je tudi zanimanje za spletne trgovine. Mnogi ljudje pa so čas doma izkoristili za povezovanje z družino, urejanje doma in skrbi za svoje telo. V uvodu diplomskega projekta bom predstavila cilje, hipoteze, problemsko tematiko in namen raziskave. V drugem poglavju bom predstavila osnovne pojme nakupnih navad, dejavnike, ki nanje vplivajo ter faze nakupnega procesa. Drugo poglavje bo zajemalo še predstavitev nakupnih navad v času Covida-19. V tretjem poglavju se bom posvetila virusu na splošno in predstavila njegove vplive na družbo, gospodarstvo in okolje. V zadnjem, četrtem poglavju bom predstavila lastno raziskavo o vplivu Covida-19 na nakupne navade.
Ključne besede: covid-19, virus, nakupni proces, potrošniki, nakupne navade
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Ključne besede: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (561,88 KB)

4.
COVID.si - Skupnostna znanost za boj proti korona virusu
Črtomir Podlipnik, Marko Jukič, Natalia Nikitina, Sebastian Pleško, Lorenzo Gilardoni, Gašper Tomšič, Žan Pevec, Boštjan Laba, 2020, zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus

Opis: Projekt “SKUPNOSTNA ZNANOST IN BOJ PROTI KORONA VIRUSU” je odprt projekt skupnosti dobromislečih raziskovalcev in prostovoljcev, ki želijo s svojim delom, znanjem in izkušnjami, prispevati kamenček v mozaiku poznavanja novega korona virusa in bolezni COVID-19, ki jo ta virus povzroča. Skupino vodita strokovnjaka dr. Črtomir Podlipnik in dr. Marko Jukić, z dolgoletnimi izkušnjami s področja računalniško podprtega načrtovanja molekul, farmacevtske kemije in kemo/bioinformatike. S somišljeniki ter prostovoljci so v zelo kratkem času razvili lastno tehnologijo, ki omogoča porazdeljeno računanje molekulskega sidranja. Tehnologija je osnovana na programčku, ki omogoča povezavo uporabnikovega računalnika s strežnikom, ki porazdeli del knjižnice molekul pripravljenih za molekulsko sidranje (trenutno 10 000 000 spojin). Po končanem sidranju (s programom RxDock), programček pošlje izračunane podatke nazaj na zbirno mesto na strežniku. Po analizi sidranih spojin je končni rezultat seznam molekul s potencialno vezavo na terapevtsko tarčo (v našem primeru so to virusni proteini). Nato lahko preverimo ali so te spojine dobavljive in organiziramo biološko testiranje v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi skupinami. Podatke o nedobavljivih spojinah lahko v nasprotnem primeru posredujemo raziskovalnim skupinam za izvedbo sinteze. V optimalnem scenariju bi lahko identificirali spojine zanimive za farmacevtsko industrijo. Rešitev, ki temelji na porazdeljenem računanju je osnovana na odprtokodnih rešitvah.
Ključne besede: COVID-19, virus CoV SARS-2, ligandi, proteini, virusna biokemija, računalniško podprto načrtovanje molekul, molekulsko sidranje, porazdeljeno računanje
Objavljeno: 22.11.2020; Ogledov: 517; Prenosov: 56
URL Povezava na raziskovalne podatke
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Izbruh nCOV 19 in letne olimpijske igre na Japonskem
Jure Hudobivnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Izbruh novega korona virusa, Covid-19, je močno pretresel ves svet. V diplomski nalogi smo se osredotočili na čim bolj enostavno razlago osnovnih podatkov o virusu in njegovem izbruhu in predstavili časovnico o tem, kako se je vse začelo in kako se je virus širil.
Ključne besede: korona virus, Covid-19, izbruh, ukrepi, olimpijske igre
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 432; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

6.
Analiza precepljenosti zdravstvenih delavcev proti gripi v Sloveniji med leti 2009 in 2019
Martin Bosilj, 2020, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Precepljenost zdravstvenih delavcev proti gripi pripomore k zmanjšanju obolevnosti. Poleg tega dajejo zdravstveni delavci s tem, ko se cepijo, zgled pacientom, tistim, ki dvomijo, pa lahko vzbudijo zaupanje, da je cepljenje varno, in jih s tem spodbudijo k temu dejanju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali teoretični del problema. Podatke smo analizirali s pomočjo programskega jezika R ter jih nato predstavili v obliki grafov. Deleži cepljenih, podani v odstotkih, so približni, saj so podatki o vseh zaposlenih v zdravstvu zgolj okvirni. Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci proti gripi v Sloveniji nizka. Med letoma 2009 in 2019 je bila povprečna precepljenost ~12,9 %, z najvišjo stopnjo v sezoni 2009/10 (~21 %) in najnižjo v sezoni 2015/16 (~7 %). Opazili smo, da je cepljenje v Sloveniji začelo upadati po pandemiji virusa gripe H1N1 leta 2009, izboljšanje pa je sledilo šele po letu 2016. Nasploh je med evropskimi državami zaznati nizko stopnjo precepljenosti proti gripi med zdravstvenimi delavci. Slovenijo uvrščamo v spodnjo polovico evropske lestvice. Diskusija in zaključek: Kljub pomanjkljivostim, kot sta potreba po vsakoletnem cepljenju in nezagotovljena stoodstotna zaščita, cepljenje še vedno ostaja najboljša možnost za zaščito pred boleznijo, ki predstavlja nevarnost predvsem za ogrožene skupine.
Ključne besede: virus influenca, zdravstveni delavci, analiza precepljenosti
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 765; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusu
Petra Vrtarić, 2018, diplomsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Ključne besede: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 871; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (630,20 KB)

8.
Izsiljevalski virusi kot grožnja informacijske varnosti v poslovnih okoljih
Nina Zakrajšek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava področje programskih vsiljivcev, natančneje izsiljevalskih virusov, ki predstavljajo vse hujšo grožnjo informacisjkih sistemov. V teoretičnem delu naloge se je s pomočjo izsledkov v strokovni literaturi proučila zgodovina izsiljevalskih virusov in njihove glavne lastnosti. V aplikativnem delu je bila izvedena raziskava, s pomočjo katere se je proučilo, kakšno je trenutno stanje razširjenosti izsiljevalskih virusov v slovneskih poslovnih okoljih. Rezultati raziskave so bili primerjani z analizami, ki so bile opravljene drugod po svetu. Ugotovilo se je, da se stanje na področju prisotnosti in razširjenosti izsiljevalskih virusov v Sloveniji lahko primerja s stanjem na globalni ravni. Oblikovala so se priporočila, ki so lahko v pomoč ali v opozorilo vsem organizacijam, tako tistim, ki z isiljevalskimi virusi nimajo izkušenj, kakor tudi tistim, ki so se s tovrstnimi programskimi vsiljivci že soočile.
Ključne besede: - informacijska varnost - programski vsiljivci - izsiljevalski virus - poslovno okolje - Slovenija
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 688; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

9.
Nevarnosti spletnih prevar in metode zaščite
Dejan Štamulak, 2017, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi so raziskane metode, s katerimi prevaranti pogosto pridejo do želenih podatkov in na kaj moramo ljudje paziti, da ne postanemo žrtev spletnih prevar. Najprej je predstavljene nekaj teorije o spletnih goljufijah, kako se spletni kriminalci vedno bolj izpopolnjujejo in katere vrste spletnih prevar poznamo. Prikazana je tudi problematika spletnega nakupovanja in prodajanja novih in rabljenih stvari na portalu bolha.com in ebay.com. Nato si bomo pogledali praktični del, kjer je prikazano, kako pride do spletne prevare, kako poteka, po čem jo prepoznati in kako se pred njo obvarovati.
Ključne besede: prevara, zaščita, nakup, virus, lažen, goljufija
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 555; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

10.
Viral infections in queen bees (Apis mellifera carnica) from rearing apiaries
Aleš Gregorc, Tamás Bakonyi, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Viral infection could have an impact on the success of queen rearing and a potential effect on reduced queen quality. Newly mated honey bee (Apis mellifera carnica) queens were collected from mating nuclei in queen rearing operations in Slovenia. Altogether, 81 queens were sampled from 27 rearing apiaries in 2006 and 72 queens from 24 apiaries in 2008. Queens were analysed for the presence of four viruses: acute bee paralysis virus (ABPV), black queen cell virus (BQCV), sacbrood virus (SBV) and deformed wing virus (DWV) by using reverse transcription polymerase chain reaction (RT-PCR). In 2006, 12%, 9% and 1% prevalence was found for ABPV, DWV and SBV, respectively; BQCV was not detected. Two years later, DWV, BQCV, SBV and ABPV were detected in 58%, 24%, 11% and 10% bee queens, respectively. In 2006, fourteen out of twenty-seven apaiaries were virus free, whereas in 2008 only three out of twenty-four apiaries were virus free. This is the first evidence of virus infection occurring in newly mated queens from mating nuclei in rearing apiaries. The possible impacts of queen rearing technology and epidemiological influences on virus infection are discussed in this study.
Ključne besede: queen bees, black queen cell virus, acute bee paralysis virus, sacbrook virus, deforming wing virus
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 717; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (393,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici