| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnostni vidiki aplikacij za virtualna srečanja : diplomsko delo
Anja Jakovljević, 2022, diplomsko delo

Opis: Aplikacije za virtualna srečanja so platforme, ki ljudem omogočajo komunikacijo na daljavo v obliki avdiovizualnih konferenc. Z njimi lahko ostanejo povezani s službenimi ali izobraževalnimi skupinami, delijo in upravljajo z dokumenti ter imajo možnost klepeta. V diplomskem delu opredelimo pojem aplikacij za virtualna srečanja, predstavimo njihove funkcionalnosti in primerjamo prednosti in slabosti. Med opisom varnostnega vidika omenimo najbolj znane napade, ki jih lahko ogrožajo, ter varnostne mehanizme, s katerimi aplikacije ščitijo podatke svojih uporabnikov. Osrednji predmet diplomske naloge je anketna raziskava, s katero ugotavljamo uporabniški pomen varnosti aplikacij za virtualna srečanja. Raziskava je potrdila, da so na ta pomen vplivali zadovoljstvo z varnostnimi funkcijami, ozaveščenost o ranljivostih, seznanjenost z možnimi kibernetskimi napadi ter zaščitniški odnos organizacije ali podjetja uporabnika. Dodatna primerjava odgovorov na vprašanja o konkretnih primerih dveh aplikacij za virtualne sestanke nam je pokazala, da so njihovi uporabniki enako zadovoljni v večini varnostnih segmentov.
Ključne besede: virtualna srečanja, kibernetska varnost, Zoom, Microsoft Teams
Objavljeno v DKUM: 28.06.2022; Ogledov: 219; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Vpliv virtualne resničnosti na delovanje avtonomnega živčevja
Patric Rajšp, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Tehnologija, ki mogoča prikaz virtualne resničnosti je v sodobnem svetu vse bolj dostopna. V prosti prodaji so mnoge različne vsebine, ki sprožajo različne fiziološke odzive avtonomnega živčnega sistema. V raziskavi smo raziskali kako simulirana podvodna igra v virtualni resničnosti vpliva na delovanje avtonomnega živčnega sistema. Metode: V raziskavi smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo. Vključenim prostovoljcem smo preko neinvazivnega merjenja različnih parametrov hemodinamike posredno merili delovanje avtonomnega živčnega sistema, med uporabo VR očal ter po uporabi VR očal. Podatke smo objektivno pridobili preko meritev hemodinamike ter subjektivno preko raziskovalčevega poročanja občutkov. Scenarij je obsegal stresne in prijetne dogodke. Hemodinamični odziv smo merili z napravo Task Force Monitor. Rezultati: Frekvenca srca (HR) je največji porast dosegla iz povprečnih 92±4,5 v mirovanju na povprečnih 110±20 utripov na minuto v stresnem območju. Srednji krvni tlak (MAP) je najvišjo vrednost dosegel v stresnem območju (iz 105±3,2 mmHg na 111±12 mmHg). Najnižjo vrednost MAP smo zabeležili v prvem prijetnem delu VR, in sicer 102±10mmHg. V stresnem delu virtualne resničnosti je povečano delovanje simpatičnega avtonomnega ter v prijetnem delu povečano delovanje parasimpatičnega živčnega sistema. Sklep: Avtonomni živčni sistem se odziva na zunanje informacije; naj si bodo te iz resničnega okolja ali virtualne resničnosti. Neprijetni/prijetni dogodki v virtualni resničnosti povzročijo resničen stres v človeškem telesu.
Ključne besede: virtualna resničnost, avtonomni živčni sistem, podvodni virtualni svet
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 114; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Odločitveni model za izbiro virtualne banke za poslovno rabo
Vesna Emeđi Avpič, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobnim mikrosubjektom so danes poleg storitev tujih klasičnih bank na voljo tudi tuje digitalne rešitve, do katerih lahko dostopajo kar iz lastne pisarne. Tuje virtualne banke omogočajo razmeroma preprosto, vsekakor pa hitro vzpostavitev dostopa do osnovnih bančnih storitev za poslovno rabo. Spletni viri potencialnemu uporabniku nudijo obilico informacij, vendar so te pogosto nepregledne, pa tudi ne vedno neposredno primerljive med ponudniki, kar največkrat le otežuje tehtno utemeljeno in koristno odločitev. Izdelali smo večparametrski odločitveni model, v katerem so zajete kandidatke, izbrane na podlagi določenih vključitvenih meril. Številni kriteriji in podrobna primerjava ponudb tvorijo kompleksen, toda uporaben pripomoček za odločanje. Model je časovno zamuden, saj zahteva natančno zbiranje podatkov iz nepoenotenih virov, vendar lahko izpolni svojo nalogo.
Ključne besede: virtualna banka, poslovni račun, mikrosubjekt, večparametrski odločitveni model, DEXi
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 187; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut po ZDoh-2 in primerjalno : magistrsko delo
Aleksander Ahlin, 2021, magistrsko delo

Opis: Virtualna valuta je pojem, ki obsega tudi digitalne valute. Med digitalne valute pa umeščamo elektronski denar in kripto valute. Kripto valute imajo tržno vrednost, posledično lahko s poslovanjem z njimi nastane dohodek. Dohodek lahko doseže fizična oseba ali pravna oseba. Fizična oseba lahko ta dohodek doseže kot fizična oseba v okviru opravljanja dejavnosti ali pa kot fizična oseba per se. Razlikovanje med eno in drugo je pomembno, saj je dohodek v prvem primeru obdavčen v drugem primeru pa ni. Pomembni so torej kriteriji, ki ločujejo med obema kategorijama dohodka, ki ga doseže fizična oseba (torej, ko ga doseže v okviru dejavnosti in, ko ga ne).Ti ločevalni kriteriji so zapisani v razlagalnih aktih pristojnih davčnih organov. Tako v Sloveniji kot v primerjalnih ureditvah drugih držav so ti kriteriji zapisani pomensko zelo odprto. Postavlja se vprašanje, ali takšna davčnopravna ureditev v RS ustreza zahtevam temeljnih načel davčnega prava in, ali je slovenska ureditev v bistvenem podobna ureditvam v primerljivih pravnih redih. Ugotovimo lahko, da je v slovenskem pravnem redu obdavčitev fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut v bistvenem drugačna primerljivim ureditvam drugih držav. Ureditve primerjanih držav se med seboj razlikujejo do te mere, da ne moremo govoriti o bistveno podobnih ureditvah. Obstajajo razlike na vseh ravneh urejanja področja. Razlike se kažejo glede: pojmovanja virtualnih valut, pravnega statusa, definicije in delitve virtualne valute, pa tudi v sami davčnopravni ureditvi, razmejitvenih kriterijih in nazadnje tudi davčnopravnih posledicah dohodka iz prodaje virtualne valute. V nekaterih pravnih redih je dohodek fizične osebe iz prodaje virtualne valute vedno obdavčen, drugje je pogojno obdavčen, spet drugje je vedno neobdavčen. Razlikujejo se tudi načini ugotavljanja davčne osnove in stopnje za odmero davka. Nadalje lahko ugotovimo, da slovenska davčnopravna ureditev problematike zadostuje temeljnim načelom davčnega prava. Po slovenski ureditvi fizična oseba ne more vnaprej zanesljivo predvideti svojega davčnega položaja ob nastanku dohodka s prodajo virtualne valute. Ker pa tudi v ureditvah primerljivih držav fizična oseba ne dosega nič višjega nivoja pravne varnosti, moramo zaključiti, da je nedoločnost davčne ureditve nujna predpostavka, da se doseže efektivna normiranost področja. Primerjalno gledano namreč trenutno ne obstaja boljši (bolj gotov, bolj določljiv) pristop k davčnopravni ureditvi problematike, kot ga imamo pri nas. Zato moramo, kljub temu, da slovenska ureditev sama po sebi ne zadostuje zahtevam davčnih načel - zaključiti, da ob upoštevanju obstoja enakih pomanjkljivosti v ureditvah primerjanih držav - Slovenska ureditev vendarle dosega zahteve temeljnih davčnih načel na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb pri prodaji virtualnih valut.
Ključne besede: virtualna valuta, kripto valuta, prodaja virtualne valute, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz kapitala, kapitalski dobiček, obdavčitev-primerjalno, tehnologija veriženja blokov, dohodnina
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 320; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Zasnova digitalnega dvojčka robotske celice za kontrolo kakovosti izdelkov : magistrsko delo
Rok Belšak, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na zasnovi in izvedbi digitalnega dvojčka, ki jim pomen v industrijskem okolju vztrajno narašča. Njihov splošni osnovni namen je virtualno simuliranje oziroma napovedovanje obnašanja fizičnih procesov, storitev ali sistemov. V magistrski nalogi bo predstavljen razvoj digitalnega dvojčka preizkuševalne robotske celice za končne izdelke v programskih okoljih podjetja SIEMENS in UNIVERSAL ROBOTS. V dotični nalogi bodo na začetku predstavljeni posamezni sklopi sistema digitalnega dvojčka, ki se bodo na koncu združili v delujočo avtomatizirano celoto. Predstavljen bo cikel potovanja izdelka po transportnem traku v preizkuševalno celico, kjer se izvede preizkus kvalitete s pomočjo robotske roke UR.
Ključne besede: digitalni dvojček, virtualna celica, TIA Portal, MCD, SIMIT, URsim
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 412; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

6.
Upravljanje virtualnih okolij in avtomatizirano nameščanje programov : diplomsko delo
Kevin Žiher, 2020, diplomsko delo

Opis: Virtualna okolja so vse bolj tesno povezana z IT podjetji in se vse bolj razvijajo ter napredujejo. Kadar opravljamo delo, za katerega potrebujemo več operacijskih sistemov naenkrat, se lahko poslužimo gostovanja virtualnih okolij na osebnem računalniku. Pri takem gostovanju smo omejeni na vire osebnega računalnika. Ko ti viri niso več zadostni, se lahko odločimo za nakup strežnika ali pa začnemo gostovati okolja v oblaku. V diplomskem delu smo kreirali virtualna okolja, tako na osebnem računalniku, kot tudi v oblaku. Med seboj smo po zmogljivosti in po ceni virtualnih okolij primerjali tri najbolj razširjene ponudnike gostovanja v oblaku. Glede na izbrane kriterije in rezultate podatkovne analize, se je za najboljšo izbiro izkazalo okolje Microsoft Azure. Okolja smo primerjali s pomočjo orodja, ki na okolju izvaja hitro Fourierevo transformacijo. Meritve so pokazale, da je najhitrejše okolje na Azure. Azure okolje se je izkazalo za najboljše, tako pri eno jedrni, kot tudi pri več jedrni obremenitvi. AWS okolje je bilo drugo najhitrejše. Pri eno jedrni obremenitvi so bile razlike z Azure srednje velike, a ne statistično značilne, medtem ko so bile pri več jedrni obremenitvi bile razlike velike in statistično značilne. Razvili smo tudi spletni vmesnik, preko katerega smo na lokalnem okolju lahko kreirali nova virtualna okolja, nadzorovali obstoječa okolja in na daljavo nameščali programe na ta okolja.
Ključne besede: virtualizacija, virtualna okolja, Microsoft, Hyper-V, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 438; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1018,48 KB)

7.
Virtualna resničnost kot sodobni učni pripomoček pri predstavitvi umetnostno zgodovinskih in arhitekturnih del
Lea Lipnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Virtualna resničnost se v povezavi s tehnologijo že zadnjih nekaj let pojavlja v raznovrstnih oblikah pri prikazovanju prostora in ima velik potencial pri nadaljnjem razvoju v prihodnosti. S pomočjo sodobne virtualne resničnosti si lahko ogledamo prostor, se hkrati potopimo vanj, z dodatnimi napravami za zvočne efekte in sledenje gibanju telesa pa se lahko počutimo, kot da bi se nahajali prav tam. Virtualna resničnost temelji na treh temeljnih načelih: potopitev, interakcija in sodelovanje uporabnikov z okoljem in pripovedjo ter ponuja zelo velik potencial, da postane učenje z njo bolj motivirano, atraktivno in interaktivno. Poudarja tudi, da učno gradivo, ki temelji na virtualni resničnosti, ne more popolnoma nadomestiti klasičnih učnih pripomočkov, temveč deluje kot dopolnilna, a hkrati enakovredna izkustvena metoda. V sklopu tehnologije virtualne resničnosti na primeru Cerkve sv. Trojice v Hrastovljah sem izdelala učno aplikacijo. S pomočjo programske opreme »Unity Engine«, virtualnih očal »Oculus Rift 2016« in kamere »Samsung Gear 360« prikazuje aplikacija 360-stopinjskih fotografski sprehod po Cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah, ki je dodatno nadgrajen z izobraževalnim besedilom, zvokom in interakcijo preko haptičnih ročk. Izdelana aplikacija, opisana v magistrski nalogi, je namenjena prikazu umetnostnozgodovinskega virtualnega prostora kot učno gradivo v javnih izobraževalnih ustanovah. S tem odpira nove možnosti raziskav in uporabe na področju izobraževanja, hkrati pa definira področje uporabe tovrstnih učnih orodij ter možnosti njihove vsesplošne razširitve.
Ključne besede: virtualna resničnost, tehnologija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2020; Ogledov: 606; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

8.
Razvoj igre za navidezno resničnost : zaključno delo
Žiga Aman, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema teoretični opis izdelave igre in predstavitev uporabljene programske opreme. Na kratko so opisana tudi očala za navidezno resničnost Oculus Rift. Glavni del diplomskega dela zajema razvoj igre. Gre za igro preživetja, ki je prilagojena virtualni resničnosti. Skozi diplomsko delo spoznamo nastanek igre, implementacijo igralčevih potreb (lakota, žeja, energija in telesna temperatura) in njegovih interakcij z okoljem ter uporabo trgovine sredstev programa Unity. Rezultat diplomske naloge je igra, izdelana v pogonu Unity, namenjena igranju z očali za navidezno resničnost.
Ključne besede: Unity, navidezna resničnost, virtualna resničnost, igra, preživetje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1125; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
Prerazporeditev dela v podjetju TRIVAL ANTENE oprema za telekomunikacije d.o.o.
Petra Močnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko delo smo raziskovali problem pomanjkanja kadrov v podjetju TRIVAL ANTENE oprema za telekomunikacije d. o. o. ob povečanemu obsegu dela. Podjetje TRIVAL ANTENE oprema za telekomunikacije d. o. o. se je leta 2017 soočilo s povečanjem obsega dela, ki pa je zahtevalo dodaten kader. Podjetje TRIVAL ANTENE oprema za telekomunikacije d. o. o. so sprva presodili o alternativnih možnostih kot so nadurno delo, prerazporeditev dela in reorganizacija dela. Glede na povečan obseg dela in kratke roke, so morali odreagirati hitro in ustrezno, zato so nove kadre pridobivali na notranji in zunanji način. Povečan obseg dela povzroči dodatno obremenjenost že zaposlenih in pa obremenjenost s strani dodatnih delovnih nalog, za katere zaposleni včasih nimajo dovolj znanja. Kot smo omenili, je v takem primeru čas ključen faktor in podjetje nima na voljo veliko časa pri usposabljanju kadra, zato je en od načinov za hitro pridobivanje znanja za posamezne delovne naloge vpeljava virtualne izobraževalne delavnice. Tako smo v diplomskem delu raziskovali možnost uporabe virtualne izobraževalne delavnice kot ene izmed oblik izobraževanja zaposlenih. Virtualna izobraževalna delavnica bi pripomogla tudi k lažji nadomestljivosti zaposlenega v primeru njegove odsotnosti in priučitvi na novo pridobljenega delavca. Skozi anketo zaposlenih smo raziskovali tudi, kako povečan obseg dela vpliva na zaposlene, ter kako bi nove zaposlene hitreje in učinkovitejše vključili v proces dela. S samo raziskavo pa smo želeli tudi predstaviti nov način izobraževanja, tako da smo posneli videoposnetek delovne naloge, ki bi zaposlenemu ali novo pridobljenemu delavcu pomagal pri priučitvi delovnih nalog v času uvajanja. Videoposnetek delovne naloge prikazuje celotno izvedbo delovne naloge. Zaposleni v videoposnetku tudi govori kaj dela. Zaradi lažje izvedljivosti smo primer videoposnetka delovne naloge izvedli na delovnem mestu znotraj režije, kjer zaposlena opravlja administrativna dela. Ugotovili smo, da povečan obseg dela vpliva na zaposlene pozitivno v smislu zadovoljstva zaposlenih, dobrih delovnih pogojev in nizke fluktuacije ter absentizma. Zaposleni so z delom v podjetju TRIVAL ANTENE oprema za telekomunikacije d. o. o. zadovoljni, prav tako pa zaradi povečanega obsega dela ne razmišljajo o odhodu. Menimo, da bi bila rešitev za hitrejšo osvojitev delovnih nalog in pomoč pri uvajanju novo zaposlenega virtualna izobraževalna delavnica v kombinaciji s spletno platformo za izobraževanje - moodle, kjer bi bile težje delovne naloge obrazložene in prikazane v obliki videoposnetka, lažje pa v obliki delovnega načrta naložene na moodle. Poleg moodla pa smo našli še eno zanimivo platformo Panopto, ki podpira video vsebine za podjetja in še mnogo več. Tako bi imeli zaposleni ves čas vpogled v posodobljene načrte in videoposnetke delovnih nalog preko svojih mobilnih naprav. Na podlagi raziskanega, menimo, da bi videoposnetki delovnih nalog bili v celoti primerni za že zaposlene, medtem ko bi novo zaposlen potreboval še dodatne usmeritve nadrejenega ali mentorja
Ključne besede: Povečan obseg dela, virtualna izobraževalna delavnica, prerazporeditev dela
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 502; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

10.
OTS 2019 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik štiriindvajsete konference, Maribor, 18. in 19. junij 2019
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: Prispevki, zbrani v zborniku že 24. strokovne konference Sodobne informacijske tehnologije in storitve, naslavljajo izjemno aktualne izzive, s katerimi se informatiki, programski inženirji, računalničarji, podatkovni znanstveniki, arhitekti, razvijalci ter upravljalci informacijskih rešitev in storitev srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Avtorji predstavljajo inovativne rešitve in skozi konkretne projekte pridobljene izkušnje s/z: vpeljavo tehnologij strojnega učenja in obogatene inteligence, uporabo tehnologij in platform veriženja blokov, razvojem šibko sklopljenih mikrostoritev, popolno virtualizacijo in izkoriščanjem porazdeljenih infrastruktur, zagotavljanjem kibernetske varnosti, zaupnosti in zasebnosti, skaliranjem agilnih metod v porazdeljenih projektnih skupinah, vpeljavo agilnih pristopov v sklopu avtomatiziranih in neprekinjenih procesov razvoja, testiranja, integracije in dostave, posodobitvijo in nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov, razvojem uporabniško prijaznih spletnih in mobilnih rešitev in uvajanjem sodobnih programskih jezikov in razvojnih okolij.
Ključne besede: informatika, strojno učenje, virtualna okolja, zborniki, kibernetska varnost, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, obogatena inteligenca, tehnologija veriženja blokov, porazdeljene infrastrukture, mikrostoritve, agilne metode, spletne tehnologije, mobilne aplikacije, programski jezik
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 889; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (27,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici