1. Možnosti uporabe vodikovega peroksida za zatiranje škodljivih organizmov v nasadu jablan in trte : magistrsko deloFilip Žerak, 2022, master's thesis Abstract: V vseh državah Evropske unije imamo veliko željo po zmanjšanju rabe klasičnih kemičnih fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Zmanjšanje je med drugim možno doseči tudi s povečano rabo alternativnih pripravkov, kamor uvrščamo tudi pripravke na podlagi vodikovega peroksida (H2O2 VP). V rastni sezoni 2020 in 2021 smo na poskusnem posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poljske poskuse v nasadu jablan in trte, da bi ovrednotili potencial nekaterih pripravkov na podlagi VP za zatiranje nekaterih škodljivih organizmov v drugem delu rastne sezone pred obiranjem. Dodatno smo želeli oceniti možnost uporabe VP na pojav skladiščnih bolezni. Rezultati poskusov kažejo, da ponavljajoče uporabe VP v odmerku 500 litrov škropilne brozge na ha pri koncentraciji vsaj 500 ppm v zaključnem obdobju rastne sezone omogočajo zvišanje učinkovitosti zatiranja nekaterih patogenih organizmov. Na testiranih sortah koncentracija škropilne brozge z VP do 500 ppm ni povzročila pojavov fitotoksičnosti, ki bi bili gospodarsko pomembni. Uporaba VP je pokazala zmeren učinek pri poskusu zmanjšanja skladiščnih bolezni na jabolkih. Uporaba VP na vinski trti ni imela vpliva na količino skupnih titracijskih kislin ter topne suhe snovi v grozdju ob obiranju. Rezultati kažejo velik potencial pri uporabi pripravkov na podlagi VP na področju varstva rastlin.
Keywords: vodikov peroksid, škodljivi organizmi, jabolka, fitotoksičnost, vinska trta
Published in DKUM: 17.08.2022; Views: 805; Downloads: 84
 Full text (2,95 MB) |
2. Vpliv biostimulatorjev na zatiranje bolezni vinske trteMihaela Roškarič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V letih 2017 in 2018 smo na raziskovalni postaji Meranovo (Prinčev vrh) FKBV UM na vinski trti sorte 'Sivi pinot' izvajali poskuse z biostimulatorji Epin extra®, Cirkon® in Siliplant® ter preverjali njihov vpliv na glive povzročiteljice peronospore vinske trte (Plasmopara viticolaBerl., & de Toni), pepelovke vinske trte (Uncinula necator Burr.) in sive grozdne plesni (Botryotinia fuckeliana Fuck.). Preizkušali smo njihovo samostojno učinkovitost ter učinkovitost v kombinaciji s stoodstotnim odmerkom fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ali sedemdesetodstotnim odmerkom FFS. Stopnjo okužbe smo ocenjevali po standardni vizualni metodi z opazovanjem napadene površine listja in grozdja. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbotovi formuli, ki upošteva razmerje med stopnjo napada pri škropljenih in neškropljenih variantah. Rezultati kažejo, da dodajanje testiranih biostimulatorjev fitofarmacevtskim sredstvom lahko poveča učinkovitost le teh pri zatiranju preučevanih bolezni. Testirani biostimulatorji pa samostojno niso primerni za zatiranje, saj je njihova učinkovitost v primeru močnega napada bolezni premajhna. Njihov učinek je viden tudi na količini pridelka, le-ta se je povečala pri varianti, kjer smo jih dodali stoodstotnemu odmerku FFS.
Keywords: vinska trta, bolezni, biostimulatorji, pridelek
Published in DKUM: 12.09.2019; Views: 1672; Downloads: 0 |
3. Kompatibilnost različnih podlag vinske trte s sorto 'Renski rizling' in pojav nodozitet na koreninah, okuženih s trtno ušjo (Daktulosphaira vitifoliae Fitch)Mojca Gumzej, 2018, master's thesis/paper Abstract: V lončnem poskusu v rastlinjaku smo v letih 2014 in 2015 ugotavljali pojav nodozitet in trtne uši na koreninah različnih kombinacij (podlaga/cepič) Vitis L. ('Renski rizling', 'Johanniter', '5C'). Korenine vseh cepljenih kombinacij smo vsako leto v juniju inficirali s trtno ušjo (100 jajčec na lonček). Vsako leto, na koncu rastne dobe, pet mesecev po infekciji, smo pod optičnim mikroskopom prešteli primerke trtne uši v posameznih razvojnih fazah in nodozitete. Ugotavljali smo še kompatibilnost 14 različnih podlag s sorto 'Renski rizling'. Podlagi ’Alhäros’ in ’Novo Mexicana’ v naših razmerah nista bili kompatibilni s sorto 'Renski rizling' (propadle so vse cepljenke), pri ostalih kombinacijah pa je bil izplen nad 50 %. Največ nodozitet je bilo na koreninah podlage '5C', kar je bilo v nasprotju s pričakovanji. Najmanj nodozitet in osebkov trtne uši se je pojavilo pri kombinaciji cepiča '5C', cepljenega na sorto 'Renski rizling'. Število nodozitet na koreninah ni vplivalo na maso suhe snovi korenin in rozg (R²=0,0226).
Keywords: vinska trta, trtna uš, podlage, kompatibilnost, 'Renski rizling'
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1121; Downloads: 121
Full text (2,99 MB) |
4. Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'Primož Mavsar, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo proučevali vpliv foliarnih gnojil Agrovit F in Herbagreen na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Foliarno gnojene trse smo primerjali s kontrolnim obravnavanjem, kjer trsi niso bili foliarno gnojeni. Obe foliarni gnojili sta vplivali na vsebnost sladkorja v groznem soku, a je bila pri Agrovitu vsebnost sladkorja večja za 1,2 ˚Oe, pri Herbagreenu pa za 2 ˚Oe v primerjavi s kontrolo. Tudi masa stotih jagod je bila večja, in sicer od 20 do 30 g v primerjavi s kontrolo. V intenzivnosti zelene barve listov (p ≤ 0,05) ni bilo signifikantnih razlik. Tudi pri ostalih parametrih nismo ugotovili statistično značilnih razlik.
Keywords: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'laški rizling'
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1362; Downloads: 99
Full text (831,45 KB) |
5. Vpliv različnih podlag na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'Barbara Herga, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V poskusu, katerega smo en del izvajali v letu 2011 v lončkih pri Trsničarstvu Herga, drugi del pa v letu 2014 v vinogradih Radgonskih goric d.d., smo ugotavljali vpliv različnih podlag ('Kober 5BB', 'SO4', 'SO4 kl. 31', 'Binova', 'M V', 'M VI', '8BČ', 'Börner', 'G103', 'G203', 'G216', 'G251'; '5C') na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'. V lončnem poskusu smo spremljali dinamiko rasti mladik, maso suhe snovi rozg, korenin in podlag ter merili intenzivnost zelene barve listov. Dolžina mladik je bila največja pri podlagi 'Kober 5BB'. V masi suhe snovi rozg in korenin ni bilo statistično značilnih razlik. Masa suhe snovi podlag je bila večja pri podlagi 'Kober 5BB' v primerjavi z vsemi podlagami, razen s podlago 'G103' (p=0,05). Podlaga 'G203' je imela največje vrednosti pri merjenju intenzivnosti barve listov. V poskusu v vinogradu je podlaga '5C' imela največjo maso grozdja in število grozdov na trs, največji odstotek trsov s pridelkom na šparonu, največji povprečni pridelek na m², največjo maso 100 jagod in skupaj z 'M V' tudi največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin. Podlaga 'G216' je imela največ propadlih trsov, največjo maso grozda in največjo maso enoletnega lesa. Podlaga 'G103' je imela najmanjšo maso grozda in najmanjšo maso in število grozdov na trs. Največji Ravaz indeks je bil pri podlagi 'G251'(19), najmanjši pa pri podlagi '8BČ' (10,3). Najmanjša vsebnost sladkorja v moštu je bila pri podlagi 'G251', največja pa pri '8BČ'.
Keywords: vinska trta, podlage, 'Laški rizling', kompatibilnost, pridelek
Published in DKUM: 18.09.2017; Views: 1673; Downloads: 101
Full text (1,60 MB) |
6. Spremljanje fenoloških faz in senzorična ocena namiznega grozdja pri nekaterih sortah vitis vinifera l.Urška Polanec, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali razvojne faze za nekatere sorte Vitis vinifera subsp. vinifera L. po sistemu BBCH. Ko so sorte dosegle vsebnost sladkorja od 65 do 75 °Oe in so jih ocenjevalci ocenili kot zrele, smo določili tehnološko zrelost sorte in jih na osnovi tega razvrstili v zoritvene skupine (zgodnje, srednje pozne, pozne sorte). Pri senzoričnih ocenah smo ugotavljali tudi, če so moteče jagodne kožice in pečke. Med zgodnje sorte (do 145 dni) smo uvrstili sorte 'Perlaut', 'Beogradska rana', 'Alioshenkin', 'Demir Kapija', 'Kardinal', 'Muškat plevenski' in 'Kosovska rana', med srednje pozne (od 146 do165 dni) 'Hecker', 'Xenia', 'Rdeča žlahtnina', 'Prima' in 'Kraljica vinogradov' in med pozne (več kot 165 dni) 'Artemis', 'Danlas', 'Afus Ali', 'Matilde' in 'Delhro'. Najbolj moteče pečke so bile pri sorti 'Beogradska rana', nobenega ocenjevalca pa niso motile pri sortah 'Artemis' in 'Matilde'. Jagodna kožica je bila najbolj moteča pri sorti 'Danlas', najmanj pa pri sorti 'Alioshenkin'. 'Danlas' je bila sorta, ki bi jo kupilo najmanj ocenjevalcev, največ ocenjevalcev bi kupilo sorto 'Alioshenkin'.
Keywords: vinska trta, fenološke faze, tehnološka zrelost, senzorična ocena zrelosti
Published in DKUM: 11.09.2017; Views: 1519; Downloads: 124
Full text (1,32 MB) |
7. Preizkušanje različnih metod kalitve pečk vinske trteAndrej Perko, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2016 smo ugotavljali vpliv različnih načinov priprave pečk vinske trte pred setvijo na začetek in dinamiko kalitve. Poskus je bil izveden v rastlinjaku na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede s pečkami desetih sort v treh ponovitvah (160 pečk v ponovitvi). Pred pripravo pečk na setev so bile pečke stratificirane 160 dni pri 9 °C. Potem so bile vse pečke namočene v vodi (48 ur) in pred sejanjem pripravljene na štiri načine: a) brušenje, b) brušenje in namakanje 2 uri v 30% vodikovem peroksidu (H2O2), c) brušenje in namakanje 2 uri v 15% H2O2 in d) kontrola (samo namakanje v vodi). Setev pečk je bila opravljena 20. 4. 2016 v setvene plošče s sadilnim substratom, ki je bil na vrhu pokrit z vermikulitom. Dinamiko kalitve smo spremljali do 30. 6. 2016. Kalitev pečk se je začela najhitreje pri sorti ˈMuscat letniiˈ(35. dan po sejanju) in najkasneje pri sorti ˈEvitaˈ (44. dan). Kalitev pečk je trajala od 28 do 40 dni. Priprava pečk ni imela vpliva na začetek kalitve in dinamiko kalitve, razen pri sorti ˈZelenecˈ. Večji vpliv na kalitev so imele sorte, saj je skalilo od 7 % (ˈRanfolˈ) do 85,8 % (ˈZelenecˈ 2).
Keywords: vinska trta, Vitis vinifera, pečke, kalitev, vodikov peroksid
Published in DKUM: 11.09.2017; Views: 1815; Downloads: 121
Full text (1,86 MB) |
8. PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIALBarbara Slavinec, 2016, master's thesis/paper Abstract: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior',
'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali
njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili
intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne
titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja
grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s
peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo
znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot'
(94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g).
'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo
pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent',
v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih
kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Keywords: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 3067; Downloads: 297
Full text (1,10 MB) |
9. Vinski turizem MariboraTjaša Kraner, 2016, undergraduate thesis Abstract: V uvodnem delu smo opisali področje in opredelili problem ter določili namen in cilje diplomskega dela. Napisali smo tudi predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja. V teoretičnem delu smo pojasnili pojme vinski turizem, vinski turist in vinsko turistična cesta. Predstavili smo trende v vinsko turistični ponudbi ter managementa vinsko turistične destinacije z dejavniki uspeha.
V zadnjem poglavju smo predstavili značilnosti vinskih dežel Slovenije in podrobno opisali vinsko destinacijo Maribor, ki ima najstarejšo vinsko trto na svetu. Na Lentu stojita Hiša Stare trte, ki je postala hram vinske tradicije in kulture, ter Vinoteka Vodni stolp. V središču mesta pa se nahaja Vinagova klet. Na obrobju mesta leži posestvo Meranovo, ki ga povezujemo z začetkom sodobnega vinogradništva in izobraževanja na tem področju. Mariborska vinska turistična cesta pa povezuje vinograde, ki ležijo v neposredni okolici Maribora. Turistična ponudba mesta temelji na vsakoletnem Festivalu Stare trte in martinovanju, ki sta priložnosti za spoznavanje in ohranjanje vinske tradicije ter od leta 2015 dalje na iniciativi novost projekt Pubec, s katerim tržijo štajersko mlado vino. V nadaljevanju smo opravili še SWOT analizo vinsko turistične ponudbe v mariborski regiji, pri kateri smo navedli prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, povezane z razvojem vinsko turistične ponudbe v mestu in njegovi bližnji okolici. Na koncu smo podali priporočila in predloge izboljšav za razvoj ponudbe.
Keywords: vinski turizem, Maribor, najstarejša trta, Hiša Stare trte, Meranovo, Mariborska vinska turistična cesta, Festival Stare trte, Pubec – štajersko mlado vino.
Published in DKUM: 15.11.2016; Views: 3005; Downloads: 480
Full text (917,55 KB) |
10. VPLIV PODLAGE 'BÖRNER' NA NEKATERE BIOMETRIČNE IN FIZIOLOŠKE PARAMETRE SORTE 'SAUVIGNON' NA KISLIH TLEHBorut Pulko, 2016, doctoral dissertation Abstract: V letih od 2002 do 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo (Meranovo) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali vpliv podlage 'Börner' in še devetih drugih podlag ('Kober 5BB', 'SO4 kl. 31', 'Riparia', 'SO4 kl. 5', '196/17', 'SO4 kl. 102', '41B/72', 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5') na nekatere biometrične in fiziološke parametre sorte 'Sauvignon' na kislih tleh.
V času trajanja poskusa je bil največji potencial rodnosti pri podlagi '41B/72', ki je imela v vseh poskusnih letih največji pridelek 3,3 kg grozdja na trs in se je v tem parametru razlikovala od večine podlag. Potrjene so bile tudi razlike v pridelku med leti. Največji pridelek je bil v letu 2003, za 15 % manjši v 2004 ter za 60 % manjši v letu 2005. Tudi podlaga 'Börner' je vplivala na večjo maso pridelka v primerjavi s podlagami '196/17', 'Riparia', 'SO4 kl. 31' in 'SO4 kl. 102'. V primerjavi s standardno podlago 'Kober 5BB' pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). Med podlagami so bile tudi razlike v mehanski sestavi grozdov sorte 'Sauvignon'. Pri podlagi 'Börner' je bila v primerjavi z nekaterimi podlagami večja masa grozda in pecljevine, od 13 do 28 % pa je bila tudi večja masa 100 jagod. Podlage so imele največji vpliv na število in maso pečk v sušnem letu 2003, ko je bilo med njimi največ razlik.
Podlage so imele vpliv tudi na vegetativne parametre sorte 'Sauvignon', razlike v masi suhe snovi rozg pa so bile tudi med leti. Največjo maso suhe snovi rozg je imela podlaga '196/17', ki spada med bujne podlage. Velik vpliv na bujnejšo rast sorte 'Sauvignon' sta imela tudi klona podlage 'SO4' (kl. 5 in kl. 102). Ob upoštevanju manjših razlik v pridelku grozdja, lahko sklepamo, da podlagi 'SO4 kl. 5' in 'SO4 kl. 102' ne spadata med šibke podlage. Glede bujnosti je podlaga 'Börner' primerljiva z večino preizkušanih podlag, bujnejši podlagi sta bili '196/17' in 'SO4 kl. 5', šibkejša pa 'Riparia'. Podlage in leta so vplivala na povprečni delež suhe snovi rozg (49,4 %), pri večini je bil optimalni delež suhe snovi samo v letu 2003. Vrednost Ravazovega indeksa se pri trsih na podlagi 'Börner' ni razlikovala od ostalih podlag. V nobenem terminu podlage niso vplivale na vsebnost N v listih. Podlage so vplivale na intenzivnost barve listov, podlaga 'Börner' se ni razlikovala od ostalih podlag (p ≤ 0,05).
Pri kemijski sestavi grozdnega soka smo ugotovili, da podlaga 'Börner', v primerjavi z ostalimi podlagami, ni vplivala na vsebnost sladkorja, v pH vrednosti, pa se je razlikovala le od podlage '41B/72'. Podlaga 'Börner' je vplivala na manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku v primerjavi s tremi kloni podlage 'SO4' ('SO4 kl. 5', 'SO4 kl. 102' in 'SO4 kl. 15') in podlago 'Kober 5BB kl. 13/5'. V letu 2003 je bila povprečna vsebnost skupnih titracijskih kislin za 25 % manjša kot v letu 2005 in 35 % manjša kot v letu 2002. V primerjavi z nekaterimi podlagami pa je bila manjša tudi vsebnost vinske, jabolčne in citronske kisline. Večjo vsebnost FAN in skupnega dušika v grozdnem soku sorte 'Sauvignon', kot pri podlagi 'Börner' smo ugotovili pri podlagah 'SO4 kl. 102' in '196/17' v vsebnosti prolina pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05).
V vseh letih izvedbe poskusa so podlage vplivale tudi na mineralno sestavo grozdnega soka. Pri podlagi 'Börner' je bila manjša vsebnost kalija v grozdnem soku v primerjavi s podlago '196/17', večja vsebnost magnezija v primerjavi z 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5' ter manjša vsebnost kalcija v primerjavi s podlago 'Riparia'. Pri podlagi 'Börner' smo ugotovili močno pozitivno korelacijo (r = 0,83; p < 0,001) med vsebnostjo kalija in vsebnostjo skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku. Vsebnost železa v grozdnem soku sorte 'Sauvignon' je bila pri trsih na podlagi 'Börner' večja kot pri podlagah 'Kober 5BB', 'Kober 5BB kl. 13/5' in 'SO4 kl. 15', večja pa je bila tudi vsebnost bakra v primerjavi s podlago 'SO4 kl. 102' (p ≤ 0,05).
Keywords: vinska trta, podlaga, 'Börner', rast, pridelek, kakovost, 'Sauvignon', kisla tla
Published in DKUM: 27.10.2016; Views: 2842; Downloads: 247
Full text (2,29 MB) |
