1. Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko talPrimož Žižek, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Keywords: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 875; Downloads: 76
 Full text (10,30 MB) |
2. Potenciali za razvoj turizma v zidanicah na destinaciji Bele krajine: priložnosti in izziviSabina Malnarič, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Znana je predvsem po svoji legi, belih brezah, steljnikih, narodni noši, običajih in prireditvah, na katerih nikoli ne manjka odličnega vina in belokranjske kulinarike. Zelena pokrajina, ki leži med Gorjanci, Kočevskim rogom in mejno reko Kolpo, obiskovalcem nudi mir, sprostitev in nabor energije. Destinacija skriva veliko lepih neprepoznavnih kotičkov. Mednje zagotovo sodijo tudi zidanice, nekoč objekt za shranjevanje letnega pridelka, danes nastanitveni objekt na voljo turistom, željnih pristne belokranjske gostoljubnosti. Kot je v pesmi »En hribček bom kupil« napisal Anton Martin Slomšek, so Belokranjci po praznih območjih zasadili ne le trte, temveč tudi zidanice. Vsebina diplomskega dela se prepleta z zidanicami, vinogradi, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, gastronomijo ter drugimi elementi, ki naredijo proizvod privlačen in atraktiven za vsakega posameznika. V sklopu diplomskega dela smo zbirali podatke z anketnimi vprašalniki in z njimi ugotavljali priložnosti ter izzive turizma v zidanicah Bele krajine.
Keywords: Bela krajina, zidanica, vinograd, turizem, gastronomija.
Published in DKUM: 19.04.2018; Views: 1660; Downloads: 162
Full text (2,58 MB) |
3. |
4. VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OSKRBE VINOGRADNIH TAL NA POPULACIJO DEŽEVNIKOVMarko Breznik, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo proučevali, kako različni načini oskrbe vinogradnih tal (ozelenitev tal, uporaba herbicidov v vrsti in po celotni površini, zastiranje tal s slamo, plitva obdelava tal v primerjavi s travnikom) vplivajo na število in maso deževnikov v različnih horizontih tal (od 0 do 15, 15 do 30, 30 do 45 in 45 do 60 cm). Deževnike smo tudi vizualno razvrstili glede na velikost (mali, srednji, veliki). Poskus je bil izveden v letu 2014 in 2015 v vinogradu v vinorodnem podokolišu Srednje Slovenske gorice (vinogradništvo Breznik, Komarnica v Občini Cerkvenjak) v štirih ponovitvah. Najmanjše število in masa deževnikov je bila v herbicidnem pasu v vseh terminih vzorčenja. V prvem terminu (22. 5. 2014) je bilo največje število deževnikov v ozelenjenih tleh (225/m2), v drugem (13. 10. 2014) in tretjem (9. 8. 2014) terminu pa v obravnavanju herbicid (268/m2) oziroma (218/m2). V vseh terminih v letu 2014 je bila največja masa deževnikov v ozelenjenih tleh. V letu 2015 je bilo pri spomladanskem vzorčenju (13. 6. 2015) največ deževnikov na travniku (kontrola), največja masa deževnikov pa pri uporabi herbicida po celotni površini. Najmanjše število deževnikov v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine je bilo v herbicidnem pasu (73/m2), največ pa na travniku izven vinograda (192/m2). Najnižjo temperaturo tal v zgornjem horizontu tal do 15 cm globine smo je bila pri zastirki iz slame (15,3 °C). Najvišja temperatura je bila so bile v plitvo obdelanih tleh (25,5 °C) in pri uporabi herbicida v vrsti (24,0 °C) ter po celotni površini (24,3 °C).
Keywords: vinograd, oskrba tal, deževniki, temperatura tal
Published in DKUM: 28.09.2015; Views: 2323; Downloads: 203
Full text (1,54 MB) |
