| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vino in turizem
Jasna Potočnik Topler, Vita Petek, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: turizem, vino, vinski turizem
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (20,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Izdelava in senzorično vrednotenje vinskih želejev : diplomsko delo
Tjaša Karner, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Ključne besede: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
Analiza tržnih poti živilskih izdelkov Kmetijske zadruge Šaleška dolina
Saša Pečovnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti. Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros. V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Ključne besede: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
Vpliv ostanka sladkorja ob zapiranju steklenic na kakovost in kemijsko sestavo vina pet-nat : diplomsko delo
Jernej Podlesnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Pet-Nat je po zelo starem postopku (fr: Pétillant naturel) samo s primarno alkoholno fermentacijo pridelano motno peneče vino. V poskusu smo primerjali vpliv različne količine prisotnih sladkorjev v moštu ob zapiranju steklenic na nekatere fizikalne in kemijske parametre končnega produkta. Ugotovljeno je bilo, da višja količina ne povretega sladkorja v trenutku zapiranja steklenic statistično značilno vpliva na: višji pritisk v steklenici, na nekoliko višji prosti SO2, na nižji končni dejanski alkohol, na višji končni ostanek sladkorja po končani fermentaciji in na večje izgube vina ob odpiranju steklenic. Razlike v količini sladkorja ob polnjenju nimajo vpliva (ali imajo minimalen vpliv) na skupni SO2, na pH in titracijske kisline ter motnost vina po odpiranju.
Ključne besede: vino Pet-Nat, kemijska sestava vina, tlak v steklenici.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (944,43 KB)

5.
Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželje
Vita Petek, Mojca Polak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Ključne besede: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 534; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vinski turizam grada Samobora : diplomsko delo univerzitetnega študija
Lovro Mrkonjić, 2023, diplomsko delo

Opis: U sklopu ovog diplomskog rada proveli smo istraživanje i napravili analizu trenutne situacije i napretka vinskog turizma u gradu Samoboru u Hrvatskoj. Prvo smo se upoznali sa samim gradom te ključnim pojmovima ovog istraživanja i rada, a nakon toga i s trenutnom situacijom vinskog turizma. Nakon toga smo napravili istraživanje na temelju intervjua s poljoprivrednicima, turističkom zajednicom i samom gradskom upravom grada Samobora. Kroz istraživanje došli smo do zaključka kako vinski turizam u gradu Samoboru ne samo da nije dovoljno razvijen nego je i nedostatno razvijen. Postoji mnogo prostora za napredak, a sami poljoprivrednici spremni su na suradnju s turističkom zajednicom i Gradom te čekaju na trenutak kada će napokon moći prikazivati i pokazivati turistima procese proizvodnje te same autonomne vinske proizvode. U razgovoru s gradskom upravom došli smo do zaključka kako se u skoroj budućnosti očekuje veća potražnja za vinskim proizvodima, dok se sadašnja potražnja i interes odnose na samo deset posto turista koji dolaze. Grad želi pokrenuti razvoj vinskog turizma u skladu sa zakonskim okvirima i cilj im je pružati kvalitetan doživljaj i vinski proizvod svakom turistu.
Ključne besede: vinski turizam, vino, turist, vinski turist, grad Samobor
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 538; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (663,41 KB)

7.
Nakupno vedenje potrošnikov vina v povezavi z etnocentrizmom : doktorska disertacija
Vita Petek, 2022, doktorska disertacija

Opis: Vinogradništvo je v Sloveniji pomemben del slovenskega gospodarstva, slovenske kulture in tradicije. Pridelek je vino, ki ga vinarji »donegujejo« v kleti, ustekleničijo, opremijo z vinsko etiketo in prodajajo na različnih lokacijah. V doktorski disertaciji smo z raziskavo prišli do rezultatov, ki kažejo dva vidika, kupca in vinarja, ko govorimo o vinski steklenici in njeni etiketi. Skozi intervjuje z vinarji smo ugotovili njihov pogled in ozadje postopka izdelave vinske etikete in skozi anketni vprašalnik vidik kupcev in njihove vzorce vedenja, ko pride do nakupa vina. Vse to smo analizirali skozi prizmo étnocentrizma, ki kaže, kako zavedni in »ponosni« so na svoje domače pridelke in izdelke. Na koncu smo z metodo analize vsebine analizirali vinske karte najboljših restavracij v Sloveniji. Rezultati analize kažejo, da je étnocentrizem pozitivno povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev pri nakupu vina ter, da motiv zabave ni povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev. Zunanjo podobo vinske steklenice sestavljajo oblika steklenice, barva steklenice, oblike in barve na etiketi ter zamašek. Ugotovili smo, da večina vinarjev zamašek, barve vinske etikete in stil steklenice izbere glede tipa vina, ki je v steklenici. Zavedajo se, da mora biti vinska etiketa takšna, da pritegne pozornost potrošnika, med najpomembnejšimi elementi pa so izpostavili blagovno znamko, vinorodni okoliš in sorto vina. Na koncu je bilo ugotovljeno še, da so vinske karte najboljših slovenskih restavracij dokaj étnocentrične, med njimi pa je daleč najbolj zastopana vinorodna dežela Primorska in vinarji te dežele.
Ključne besede: vino, vinska etiketa, nakupno vedenje, étnocentrizem, znamčenje
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

8.
Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vina
Peter Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Ključne besede: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1509; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (881,20 KB)

9.
Speciacijska analiza kroma v vinu in pivu z uporabo tekočinske kromatografije z visoko ločljivostjo, masne spektrometrije z induktivno sklopljeno plazmo in obogatenih stabilnih izotopov 53 Cr(III) ter 50 Cr(VI) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Maja Gabrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Vino in pivo sta priljubljeni pijači. Vsebujeta vodo, minerale, vitamine, elemente v sledovih in različne organske spojine, kot so organske kisline, polifenoli, aminokisline, polisaharidi in alkohol. Med elementi v sledovih se v obeh pijačah nahaja tudi krom (Cr). V okolju sta najbolj stabilni kemijski obliki trivalentni (Cr(III)) in šestvalentni (Cr(VI)) krom. Spojine Cr(VI) so za vse žive organizme zelo strupene in kancerogene, medtem ko so spojine trivalentnega kroma bistveno manj strupene in v nizkih koncentracijah esencialne za človeka. V znanstveni literaturi so v zadnjem obdobju objavili članke, ki poročajo o vsebnosti Cr(VI) v vinih in pivih. To bi pomenilo, da pitje teh pijač predstavlja dolgoročno kronično izpostavljenost velikega dela človeškega prebivalstva strupenemu Cr(VI). Polifenoli in ostale organske spojine, ki so v vinu in pivih so močni reducenti. Zaradi njih vina in piva, ne morejo vsebovati Cr(VI). Ugotovitve o navzočnosti Cr(VI) v vinih in pivih, so najverjetneje posledica napačno uporabljenih analiznih postopkov za določanje kemijskih zvrsti kroma (speciacije kroma). Zato smo v diplomski nalogi želeli potrditi hipotezo, da Cr(VI), v vinih in pivih, ne more obstajati. V ta namen smo analizirali vzorce vina in piva z zanesljivim postopkom speciacijske analize z anionsko-izmenjalno tekočinsko kromatografijo z visoko ločljivostjo (HPLC) v povezavi z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Obnašanje Cr(III) in Cr(VI) v vzorcih vin in piv smo preučili z uporabo obogatenih stabilnih izotopov 53Cr(III) in 50Cr(VI). Kromatografsko ločbo smo spremljali z ICP-MS pri m/z 50, 52 in 53. V vzorcih vin in piv smo določili tudi celotne koncentracija kroma in nekaterih izbranih elementov. Rezultati kažejo, da vina in piva ne vsebujejo Cr(VI), ter da se je izotopsko označen 50Cr(VI), ki smo ga dodali v vino in pivo, zaradi prisotnosti antioksidantov in organske snovi v vzorcih, reduciral do 50Cr(III).
Ključne besede: vino, pivo, speciacija kroma, tekočinska kromatografija z visoko ločljivostjo, masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo, obogateni stabilni izotopi 53Cr(III) in 50Cr(VI)
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1409; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Primerjava slovenskega in avstrijskega vinorodnega okoliša Štajerska
Jan Muršec, 2019, diplomsko delo

Opis: V nalogi se ukvarjamo s problematiko razvoja vinske destinacije v podravski vinorodni deželi, katero primerjamo z razvojem avstrijske vinorodne dežele. Pregledovali smo statistične podatke, in skozi njih iskali skupne točke in razpotja,rezultati česar kar bi lahko pomagali pri razvoju slovenskega vinskega sektorja.
Ključne besede: vino, vinska destinacija, vinski turizem, primerjava, razvoj, trgi
Objavljeno v DKUM: 12.02.2020; Ogledov: 1266; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (830,16 KB)

Iskanje izvedeno v 1.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici