31. |
32. ZAKONODAJNI VIDIK UREJENOSTI VINSKEGA TURIZMA PRI NAS IN V REPUBLIKI HRVAŠKIMartina Baškovič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Vinski turizem je specifična veja turizma, ki se pri nas in v Republiki Hrvaški vse bolj razvija in uveljavlja, kar se odraža tudi na njeni vedno večji urejenosti s pomočjo različnih pravnih aktov.
V uvodu diplomskega dela sem namenila precej pozornosti zgodovinskemu vpogledu razvoja zakonodaje turizma, saj gre za prvo javno objavljeno delo, ki predstavlja zgodovinski razvoj zakonodaje na širšem področju turizma, kar mi je omogočilo raziskovanje strokovne literature, ki nikoli ni bila objavljena.
Nadalje sem v obeh državah preučila pravna akte, ki vplivajo na vinski turizem. V Republiki Sloveniji turizem ureja Zakon o spodbujanju razvoja turizma ter področje vinarstva oz. vinogradništva Zakon o vinu, v Republiki Hrvaški področje turizma pravno regulira predvsem Zakon o pružanju usluga u turizmu in Zakon o ugostiteljskoj djelatnosti, področje vinarstva oz. vinogradništva pa istoimenski zakon Zakon o vinu.
Podrobneje je predstavljena tudi pravna podlaga ter zakonodaja, ki ureja in vpliva na konkretne projekte vinskega turizma v Republiki Sloveniji ter Republiki Hrvaški. Slednje zaključuje preučevanje zakonodaje vinskega turizma na primerih vinskih cest tudi v praksi.
Keywords: zakonodaja, pravo, vino, turizem, vinski turizem, vinske ceste, Slovenija, Hrvaška.
Published in DKUM: 06.07.2015; Views: 2081; Downloads: 220
 Full text (800,87 KB) |
33. VPLIV RAZLIČNIH ZAMAŠKOV NA VSEBNOST ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA IN ORGANOLEPTIČNO OCENO VINA SORTE 'SAUVIGNON'Denis Ivančič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V letih 2010-2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različnih zamaškov na vsebnost žveplovega dioksida ter na organoleptično oceno vina sorte 'Sauvignon'. Zastavljeni poskus je trajal 24 mesecev. Ob polnitvi 27. 7. 2010, je vino vsebovalo 40 mg/L prostega žveplovega dioksida. Pet in devet mesecev po polnitvi se je vsebnost prostega SO2 statistično značilno zmanjšala pri sintetičnem in aglomeriranem zamašku v primerjavi s plutastim in navojnim zamaškom (p 0.05). Štiriindvajset mesecev po polnitvi je bila vsebnost prostega SO2 pri sintetičnem zamašku 19 mg/L, nekoliko večja je bila pri aglomeriranem zamašku (24 mg/L), največje vsebnosti pa so bile pri plutastem in navojnem zamašku (27 mg/L). Pri senzorični oceni je pri vseh parametrih najboljše ocene prejelo vino zaprto s plutastim zamaškom. Kljub ne najmanjšim vsebnostim prostega SO2 je najslabšo senzorično oceno prejelo vino zaprto z aglomeriranim zamaškom.
Keywords: vino, zamašek, kakovost vina, žveplov dioksid
Published in DKUM: 04.09.2013; Views: 1742; Downloads: 184
Full text (4,02 MB) |
34. KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORICBarbara Filipič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano.
V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Keywords: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Published in DKUM: 28.05.2013; Views: 2321; Downloads: 426
Full text (10,05 MB) |
35. EKSPERIMENTALNO PREVERJANJE VPLIVA BARV STEKLENICE IN ETIKETE NA ZAZNAVANJE VINABarbara Muhič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Svet se nam prikazuje le po svetlobi in barvi. Barve obdajajo naša življenja povsod. Posamezne barve imajo pomen in na nas vplivajo različno. Vpliv barv je lahko pozitiven ali negativen. S pomočjo barv z okolja prejemamo različne signale in informacije.
Zaznavanje kot proces omogoča, da informacije sprejemamo, zbiramo, obdelamo in razlagamo, si ustvarimo podobo sveta, ki nas obdaja. Posamezniki enake dražljaje zaznavamo različno.
Embalaža je zaščita izdelka, ob tem pa predstavlja proizvajalca, vsebino, blagovno znamko in informira odjemalca. Videz embalaže naredi vtis, element embalaže je tudi barva z estetskim učinkom in sporočilnostjo.
Namen diplomskega seminarja je v teoretičnem delu spoznati pomen posameznih barv in ugotoviti vpliv barv na zaznavanje izdelka. V raziskavi, ki je sestavljena iz ankete in eksperimenta, pa ugotoviti najprimernejšo embalažo (barva steklenice in etikete) za posamezne vrste vin in vpliv embalaže na zaznavanje izdelka.
Ugotovila sem, da videz embalaže vpliva na zaznavanje izdelka. Sodelujoči so enako vino v različnih embalažah zaznavali različno. Vino, ki je imelo višje ocene za videz embalaže, je imelo v večini višje ocene tudi za barvo, vonj in okus vina.
Keywords: barve, zaznavanje, embalaža, steklenica, etiketa, vino
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 2165; Downloads: 216
Full text (954,08 KB) |
36. PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINAJanja Korošec, 2012, master's thesis Abstract: V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Keywords: Dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Published in DKUM: 14.06.2012; Views: 4097; Downloads: 360
Full text (2,64 MB) |
37. Analiza stanja in možnosti trženja vina iz ekološko pridelanega grozdjaMetka Pregl, 2011, undergraduate thesis Abstract: Povpraševanje po »ekološkem« vinu in njegova ponudba se v svetu povečujeta. Tudi v Sloveniji se površine ekoloških vinogradov iz leta v leto večajo, zato smo s pomočjo poglobljenih intervjujev z izbranimi pridelovalci in prodajalci ocenjevali trenutno stanje trga »ekološkega« vina. Ugotovili smo, da je »ekološko« vino na slovenskem trgu že prisotno v manjših količinah, vendar je premalo prepoznavno in cenjeno, kar je delno posledica nesprejetja skupnih pravil za ekološko kletarjenje in označevanje ter pomanjkanja promocije. S pomočjo spletne ankete (N=933) smo med potrošniki vin želeli ugotoviti poznavanje in pripravljenost nakupa »ekoloških« vin. Več kot polovica (62,5 %) vprašanih je bila pripravljena kupiti »ekološko« vino in zanj odšteti višjo ceno. Iz anketnega vzorca izhaja, da med potencialnimi kupci »ekološkega« vina prevladujejo ženske (57,8 %), potencialni kupec »ekološkega« vina je zaposlen, dobro situiran, star povprečno 37 let in ima visokošolsko izobrazbo. Med njimi jih kar 73,2 % občasno kupuje ekološko pridelano hrano. Kot najpomembnejše karakteristike »ekološkega« vina so bile ocenjene »pridelava brez mineralnih gnojil in kemičnih pesticidov« (4.43), sledili sta »nižja vsebnost žvepla« (4.34) in »certifikat o ekološki pridelavi« (4.15). 85,4 % potencialnih kupcev »ekološkega« vina je bilo tudi pripravljenih kupiti ekološko grozdje, ekološki grozdni sok (61,6 %) ter ostale proizvode, zato naj vino ne bo edini tržni izdelek ekološkega vinogradnika.
Keywords: »ekološko« vino, ekološko vinogradništvo, trženje vina, potrošniki vina
Published in DKUM: 31.03.2011; Views: 4419; Downloads: 579
Full text (1,49 MB) |
38. Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'Ksenja Ilnikar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Leta 2010 smo preizkušali vpliv dodatka treh enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'. Pri kemijski sestavi vina se je vpliv dodatka taninov pokazal le pri merjenju vsebnosti skupnih fenolov. Pri meritvah taninov, antocianov in intenzitete barve razlik v primerjavi s kontrolo ni bilo. Pri senzorični analizi vina se je pokazal močan vpliv dodatka taninov. Na intenzivnost vonja je najbolj vplival tanin Structure, na kakovost vonja pa le največji odmerek dodanega tanina Superb, 6 g/hl. Vsi odmerki tanina Superb so izboljšali taninsko strukturo vina. Dodatek tanina Superb je izboljšal skupni vtis kakovosti vina pri najmanjšem in največjem odmerku, Finesse pa le pri srednjem (6 g/hl). Po primerjalni oceni po Buxbaum-u je razvidno, da so najboljše ocene kakovosti dobila vina z dodatkom tanina Superb.
Keywords: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Published in DKUM: 15.10.2010; Views: 2731; Downloads: 246
Full text (528,60 KB) |
39. VPLIV CV. REGENT NA KEMIJSKO SESTAVO IN KAKOVOST VINA V ZVRSTEH S CV. MODRI PINOTMatej Tkalec, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli tipizacijo vin Modri pinot in Regent. Ugotavljali smo vpliv cv. Regent na kemijsko sestavo in kakovost vina v zvrsteh s cv. Modri pinot. Za poskus smo uporabili vina letnika 2007 in pripravili zvrsti iz sortno čistih vin Modri pinot ter Regent. Nato smo tako pri vsakem posameznem vinu kot tudi pri zvrsteh izmerili in proučili vsebnost skupnih titracijskih kislin, pH, skupnih fenolov, taninov, antocianov in barve. Poleg kemične analize, je bila izvedena še senzorična ocena vin. Pri kemijski analizi obravnavanih vzorcev smo ugotovili, da je dodatek Regenta v zvrsti z Modrim pinotom vplival na vse izmerjene kemične parametre, razen na skupne titracijske kisline. Pri senzorični analizi, pa dodatek Regenta k Modremu pinotu vpliva statistično značilno na vonj, zato je potrebno biti pazljiv, da ga ne dodamo preveč. V zvrsteh pa Regent pozitivno vpliva na barvo.
Keywords: vino, zvrst, polifenoli, kakovost, Modri pinot, Regent
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 2719; Downloads: 212
Full text (294,09 KB) |
40. SNOVANJE KORPORATIVNE IN IZDELČNE CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE PTUJSKE KLETIMihael Cajnko, 2010, undergraduate thesis Abstract: Celostna grafična podoba je del simbolnega identitetnega sistema organizacije. Uspešen in učinkovit simbolni identitetni sistem organizacije temelji na strateško načrtovani in oblikovani realni identiteti organizacije. Ker si zunanji opazovalec na podlagi simbolnega identitetnega sistema ustvarja imidž o organizaciji, simbolni identitetni sistem predstavlja kritično vez med zunanjim opazovalcem in realno identiteto organizacije. Le kadar organizacija s svojim simbolnim identitetnim sistemom nepopačeno komunicira svojo realno identiteto in le kadar zunanji opazovalci komunicirane informacije interpretirajo na tak način, kot to organizacija želi, lahko govorimo o uspešnem prenosu informacije o identiteti organizacije do zunanjega opazovalca. Imidži, ki niso odsev realne identitete organizacije so kratkoročne narave saj na dolgi rok identiteta organizacije in njen imidž težita k ravnovesju. Uspešni in učinkoviti simbolni identitetni sistemi v katere spadajo tudi celostne grafične podobe organizacij morajo biti del tega ravnovesja.
Diplomsko delo predstavlja projekt snovanja korporativne in izdelčne celostne grafične podobe Ptujske kleti. V skladu s teoretičnimi izhodišči na praktičnem primeru predstavlja celoten proces dela, ki zajema stopnje od raziskovalne faze pa vse do predstavitve konkretnih oblikovalskih zasnov primarnih in sekundarnih elementov obeh grafičnih podob.
Keywords: celostna grafična podoba, korporativna celostna grafična podoba, izdelčna celostna grafična podoba, realna identiteta organizacije, simbolni identitetni sistem organizacije, imidž organizacije, poslanstvo organizacije, vizija organizacije, filozofija organizacije, politika znamke, znamka izdelka, blagovna znamka, pozicijsko geslo, simbol in logotip, Ptujska klet, Pullus, vino, vinski trg.
Published in DKUM: 19.08.2010; Views: 3196; Downloads: 304
Full text (6,30 MB) |
