Search the digital library catalog

Abstract: Vino in pivo sta priljubljeni pijači. Vsebujeta vodo, minerale, vitamine, elemente v sledovih in različne organske spojine, kot so organske kisline, polifenoli, aminokisline, polisaharidi in alkohol. Med elementi v sledovih se v obeh pijačah nahaja tudi krom (Cr). V okolju sta najbolj stabilni kemijski obliki trivalentni (Cr(III)) in šestvalentni (Cr(VI)) krom. Spojine Cr(VI) so za vse žive organizme zelo strupene in kancerogene, medtem ko so spojine trivalentnega kroma bistveno manj strupene in v nizkih koncentracijah esencialne za človeka. V znanstveni literaturi so v zadnjem obdobju objavili članke, ki poročajo o vsebnosti Cr(VI) v vinih in pivih. To bi pomenilo, da pitje teh pijač predstavlja dolgoročno kronično izpostavljenost velikega dela človeškega prebivalstva strupenemu Cr(VI). Polifenoli in ostale organske spojine, ki so v vinu in pivih so močni reducenti. Zaradi njih vina in piva, ne morejo vsebovati Cr(VI). Ugotovitve o navzočnosti Cr(VI) v vinih in pivih, so najverjetneje posledica napačno uporabljenih analiznih postopkov za določanje kemijskih zvrsti kroma (speciacije kroma). Zato smo v diplomski nalogi želeli potrditi hipotezo, da Cr(VI), v vinih in pivih, ne more obstajati. V ta namen smo analizirali vzorce vina in piva z zanesljivim postopkom speciacijske analize z anionsko-izmenjalno tekočinsko kromatografijo z visoko ločljivostjo (HPLC) v povezavi z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Obnašanje Cr(III) in Cr(VI) v vzorcih vin in piv smo preučili z uporabo obogatenih stabilnih izotopov 53Cr(III) in 50Cr(VI). Kromatografsko ločbo smo spremljali z ICP-MS pri m/z 50, 52 in 53. V vzorcih vin in piv smo določili tudi celotne koncentracija kroma in nekaterih izbranih elementov. Rezultati kažejo, da vina in piva ne vsebujejo Cr(VI), ter da se je izotopsko označen 50Cr(VI), ki smo ga dodali v vino in pivo, zaradi prisotnosti antioksidantov in organske snovi v vzorcih, reduciral do 50Cr(III).
Keywords: vino, pivo, speciacija kroma, tekočinska kromatografija z visoko ločljivostjo, masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo, obogateni stabilni izotopi 53Cr(III) in 50Cr(VI)
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1536; Downloads: 123
Full text (1,23 MB)

Abstract: Turizem je nekoč bil dostopen le premožnim družinam, dandanes pa je lahko skoraj vsakdo turist, ki ima željo potovati. Dostopnost do informacij in hitre prometne povezave omogočajo prepoznavnost in razvoj destinacij, kot je Prlekija. V diplomskem projektu se bomo osredotočili na vinski in kolesarski turizem. V okviru teoretičnih izhodišč so najprej opredeljeni pojmi, kot so turistična destinacija, podeželska destinacija, destinacijski management ter vinski in kolesarski turizem. Opredeljeni pojmi so nato podrobneje predstavljeni. V praktičnem delu je na podlagi teoretičnih izhodišč opisana Prlekija in analizirana turistična ponudba. Analiza ponudbe in trenutnega stanja turizma v destinaciji se je izvedla s pomočjo intervjuja in ankete,na tej osnovi pa je bila opravljena tudi SWOT analiza. V sklepnem delu smo povezali ugotovitve, potrdili ali ovrgli postavljene hipoteze in predstavili naše mnenje.
Keywords: območje Prlekije, destinacija, turizem, vino, kolesarstvo, zanimivosti
Published in DKUM: 23.12.2019; Views: 1191; Downloads: 139
Full text (311,02 KB)

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega teoretična izhodišča in pregled literature z obravnavanega področja, v drugem delu je opisana naša raziskava, ki zaobjema tudi analizo izbranih književnih del, povezanih z vinom. V teoretičnem delu smo poiskali, zbrali in navedli informacije, ki so potrebne za uspešno predstavitev in promocijo vina, med drugim tudi zgodovino te pijače, proces nastajanja vina, navedli smo sorte za bela in rdeča vina, opisali smo slovenski vinski posebnosti cviček in kraški teran, opredelili osnovno vinsko terminologijo, opisali značilnosti turizma v Brežicah in navedli v literaturi svetovane kombinacije hrane in vina. V raziskovalnem delu smo preverjali, ali vinarji pri predstavljanju in promociji svojega vina posegajo tudi na umetniška področja. Na koncu smo navedli nekaj literarnih del, za katera menimo, da so primerna za promocijo vina. Ugotovili smo, da turistični ponudniki na izbrani destinaciji v promociji uporabljajo bolj zgodovinske dogodke destinacije kot pa literarna dela. Diplomska naloga bo v veliko pomoč vinarjem, ki bodo želeli promovirati vino tako, da ga bodo povezali z umetnostjo.
Keywords: vino, vino in umetnost, vinski turizem, Brežice, promocija
Published in DKUM: 18.10.2017; Views: 1933; Downloads: 289
Full text (2,01 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava odnose med Mariborom in Ptujem v poznem srednjem veku. V ospredje je avtorica postavila spor glede vinske trgovine na spodnjem Štajerskem med salzburškim Ptujem in habsburškim Mariborom. Sprva je imel monopol nad vinsko trgovino Ptuj, potem ko so Habsburžani dobili Maribor v svoje roke, so strmeli k temu, da bi monopol dobili v svoje roke. Pri oviranju Ptuja so bili zelo uspešni, saj so izvajali točno določene trgovske poti, po katerih samo se je smelo trgovati. V t. i. vinsko vojno med omenjenima mestoma se vključijo še druga mesta, saj je vinska trgovina v tistem času nudila izjemne možnosti za luksuzno življenje. Trgovci, na splošno gledano, so bili v tistem času najbogatejši sloj prebivalstva, bogatejši celo od plemstva. Zato se začnejo v poznem srednjem veku plemstvo in tudi samostani vključevati v vinsko trgovino, kar je meščanom predstavljalo konkurenco, predvsem samostani, ki so od deželnega kneza dobivali najrazličnejše privilegije, seveda na škodo meščanskih trgovcev. Ti majhni konflikti so botrovali k izbruhu nesoglasij, in ne nazadnje vodili k pravi vinski vojni. Epilog je dobila vinska vojna šele na sredini 17. Stoletja; leta 1654 skleneta obe mesti kompromis, ki ga potrdi tudi cesar Ferdinand III. Vinska trgovina se po podpisu sporazuma še močneje razbohoti.
Keywords: Srednji vek, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Radgona, vinogradništvo, vino, vinska vojna, trgovina, trgovske poti, Habsburžani, Salzburška nadškofija.
Published in DKUM: 18.07.2017; Views: 1695; Downloads: 185
Full text (2,35 MB)

Abstract: Slovenija sodi med države z večtisočletno tradicijo, saj ima vinograde več kot tretjina vseh kmetij v Sloveniji. Količine pridelanega vina se spreminjajo iz leta v leto, uradne evidence o proizvodnji pa niso popolne. Glavni razlog za velik del neregistrirane pridelave vina je v razdrobljenosti pridelave, ki je najbolj razdrobljena v Halozah in Prekmurju. Vinogradi v Sloveniji imajo strmo lego, omogočajo ekonomski razvoj in nudijo delovna mesta. Ravno zaradi tega ima Slovenija odlične pogoje za pridelavo kakovostnih vin. Kljub ugodni legi, idealnemu podnebju in tradiciji Slovenija v svetu ni znana kot vinorodna dežela. Slovenija ostaja neto uvoznica vina. Ključni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost pospeševanja izvoza slovenskih vin, so medsebojno povezovanje vinogradnikov, raziskava potencialnih trgov in večja promocija Slovenije kot vinorodne dežele. V Sloveniji se večina kupcev vin, ki kupujejo v supermarketih, o nakupu odloči šele po videni ponudbi. Le malo je takšnih, ki že vnaprej vedo, kaj bodo kupili. Odločeni svoje odločitve redko spremenijo, pri ostalih pa na nakup vplivajo sorta, območje in v veliki meri etiketa. Iz tega lahko povzamemo, da ni pomembna le pridelava, temveč v veliki meri tudi način, kako in komu vino prodati.
Keywords: vino, vinogradništvo, potrošnja vina, izvoz vina.
Published in DKUM: 21.11.2016; Views: 1372; Downloads: 210
Full text (864,99 KB)