1. Določevanje parametrov kakovosti vina s Fourierovo Transformacijsko Infrardečo Spektroskopijo (FTIR)Borka Pačavra, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen naloge je bila vpeljava novega postopka merjenja izbranih parametrov v vinu. Parametre smo določevali na aparatu LYZA 5000 Wine, ki temelji na Fourierovi Transformacijski Infrardeči Spektroskopiji (FTIR). Izbrani parametri, ki smo jih v poskusu merili so alkohol, relativna gostota, kisline, pH, hlapne kisline, ekstrakt ter glukoza in fruktoza. Ustvarili smo model, ki je vseboval različne vzorce vina. V okviru delne validacije smo preverili ponovljivost in obnovljivost. Glavni cilj je bil preučiti možnost zamenjave več metod, ki se trenutno izvajajo na različnih napravah, z eno metodo, ki bi omogočala analizo več parametrov na eni sami napravi. Prednosti bi bile prihranek časa, energije, denarja in materiala.
Parametre smo statistično ovrednotili glede na zahteve v skladu z validacijskim postopkom. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so sprejemljivi za glukozo in fruktozo, kisline, pH, ekstrakt, hlapne kisline in relativno gostoto in so znotraj predpisanega kriterija. Paralelne meritve medlaboratorijskih primerjav so izven predpisanih meja.
Potrdili smo, da izbrana analizna metoda zagotavlja točnost za naslednje parametre: alkohol, pH, ekstrakt, kisline, relativna gostota, glukoza in fruktoza.
Keywords: FTIR, vino, parametri, validacija, analiza
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (2,41 MB) |
2. Določanje težkih kovin v različnih vzorcih vin iz DolenjskeEva Erjavec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo prikazuje določanje Al, As, Ba, Cd, Co, Cr, Cu, Fe, Ga, Mn, Mo, Ni, Pb, Sn, Sr, Tl in Zn v različnih vzorcih vin iz Dolenjske z uporabo induktivno sklopljene plazme z masno spektrometrijo. Za namene analize vzorcev vin se je izvedel mikrovalovni kislinski razklop. Za vseh 17 težkih kovin smo metodo delno validirali. Določili smo mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Namen dela je bil določiti koncentracije težkih kovin v belih vinih in rdečih vinih, domačih vinih in vinih, kupljenih v trgovini, ter v različnih letnikih vin (2020–2023). Pridobljene podatke smo primerjali s študijami, ki so postavile mejne koncentracije za vina ter ugotovili, da nekateri vzorci domačih vin presegajo mejne koncentracije za Cd, Pb, Cu in Zn, pri vzorcih vin iz trgovin pa en vzorec vin presega mejno koncentracijo za Cu.
Keywords: ICP-MS, mikrovalovni kislinski razklop, delna validacija, težke kovine, vino
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (4,25 MB) |
3. |
4. Izdelava in senzorično vrednotenje vinskih želejev : diplomsko deloTjaša Karner, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Keywords: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Published in DKUM: 14.11.2023; Views: 536; Downloads: 28
Full text (1,87 MB) |
5. Analiza tržnih poti živilskih izdelkov Kmetijske zadruge Šaleška dolinaSaša Pečovnik, 2023, master's thesis Abstract: Eden od glavnih ciljev vsakega proizvajalca je, da svoj izdelek oz. storitev pripelje do končnega porabnika. Pot, po kateri se izdelek premika od proizvajalca do končnega porabnika, pa imenujemo tržna ali prodajna pot. Le-ta je lahko neposredna, lahko pa vključuje enega ali več posrednikov, katerih cilj se mora ujemati s ciljem proizvajalca. Seveda imajo tako posredne in neposredne tržne poti svoje prednosti kot tudi slabosti.
Večina podjetij v Sloveniji svoje izdelke ali storitve še vedno prodaja preko tradicionalnih tržnih poti, z lastno prodajo in vključevanjem posrednikov, ker pa je tehnološki napredek vedno bolj v razvoju, pa morajo podjetja, če želijo ostati konkurenčna, vedno bolj razmišljati o vpeljavi sodobnih tržnih poti, kot je npr. spletna prodaja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega, ter empiričnega. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo tržnih poti, njihovo funkcijo, strukturo, dinamiko, posrednike na tržni poti, kot tudi na faze, ki si sledijo pri oblikovanju tržnih poti. V nadaljevanju teoretičnega dela smo predstavili Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, ter njeni blagovni znamki Slodar in Ekodar. Osredotočili in opisali smo tudi obstoječe prodajne poti Kmetijske zadruge Šaleška dolina ter na njihov nov izdelek, peneče jabolčno vino Eros.
V empiričnem delu smo na osnovi strukturiranega anketnega vprašalnika raziskovali izkušnje porabnikov z nakupovanjem živilskih izdelkov preko spleta ter odkrivali dejavnike, ki porabnike najbolj odvračajo od spletnega nakupovanja živilskih izdelkov. Raziskovali smo tudi, kakšna je prepoznavnost Kmetijske zadruge Šaleška dolina in prepoznavnost blagovnih znamk Slodar in Ekodar med odjemalci, v nadaljevanju pa ugotavljal, v kolikšni meri so odjemalci zadovoljni s prodajnimi potmi omenjenih blagovnih znamk. Na koncu smo podali še sklepne ugotovitve.
Keywords: tržne poti, posredniki, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Slodar, Ekodar, peneče jabolčno vino Eros.
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 339; Downloads: 35
Full text (2,79 MB) |
6. Vpliv ostanka sladkorja ob zapiranju steklenic na kakovost in kemijsko sestavo vina pet-nat : diplomsko deloJernej Podlesnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: Pet-Nat je po zelo starem postopku (fr: Pétillant naturel) samo s primarno alkoholno fermentacijo pridelano motno peneče vino. V poskusu smo primerjali vpliv različne količine prisotnih sladkorjev v moštu ob zapiranju steklenic na nekatere fizikalne in kemijske parametre končnega produkta. Ugotovljeno je bilo, da višja količina ne povretega sladkorja v trenutku zapiranja steklenic statistično značilno vpliva na: višji pritisk v steklenici, na nekoliko višji prosti SO2, na nižji končni dejanski alkohol, na višji končni ostanek sladkorja po končani fermentaciji in na večje izgube vina ob odpiranju steklenic. Razlike v količini sladkorja ob polnjenju nimajo vpliva (ali imajo minimalen vpliv) na skupni SO2, na pH in titracijske kisline ter motnost vina po odpiranju.
Keywords: vino Pet-Nat, kemijska sestava vina, tlak v steklenici.
Published in DKUM: 11.10.2023; Views: 507; Downloads: 43
Full text (944,43 KB) |
7. Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželjeVita Petek, Mojca Polak, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Keywords: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 644; Downloads: 38
Full text (29,07 MB)
This document has many files! More... |
8. Vinski turizam grada Samobora : diplomsko delo univerzitetnega študijaLovro Mrkonjić, 2023, undergraduate thesis Abstract: U sklopu ovog diplomskog rada proveli smo istraživanje i napravili analizu
trenutne situacije i napretka vinskog turizma u gradu Samoboru u Hrvatskoj. Prvo smo se upoznali sa samim gradom te ključnim pojmovima ovog istraživanja i
rada, a nakon toga i s trenutnom situacijom vinskog turizma. Nakon toga smo
napravili istraživanje na temelju intervjua s poljoprivrednicima, turističkom
zajednicom i samom gradskom upravom grada Samobora. Kroz istraživanje došli
smo do zaključka kako vinski turizam u gradu Samoboru ne samo da nije dovoljno
razvijen nego je i nedostatno razvijen. Postoji mnogo prostora za napredak, a
sami poljoprivrednici spremni su na suradnju s turističkom zajednicom i Gradom
te čekaju na trenutak kada će napokon moći prikazivati i pokazivati turistima
procese proizvodnje te same autonomne vinske proizvode. U razgovoru s
gradskom upravom došli smo do zaključka kako se u skoroj budućnosti očekuje
veća potražnja za vinskim proizvodima, dok se sadašnja potražnja i interes
odnose na samo deset posto turista koji dolaze. Grad želi pokrenuti razvoj
vinskog turizma u skladu sa zakonskim okvirima i cilj im je pružati kvalitetan
doživljaj i vinski proizvod svakom turistu.
Keywords: vinski turizam, vino, turist, vinski turist, grad Samobor
Published in DKUM: 07.07.2023; Views: 625; Downloads: 123
Full text (663,41 KB) |
9. Nakupno vedenje potrošnikov vina v povezavi z etnocentrizmom : doktorska disertacijaVita Petek, 2022, doctoral dissertation Abstract: Vinogradništvo je v Sloveniji pomemben del slovenskega gospodarstva, slovenske kulture in tradicije. Pridelek je vino, ki ga vinarji »donegujejo« v kleti, ustekleničijo, opremijo z vinsko etiketo in prodajajo na različnih lokacijah. V doktorski disertaciji smo z raziskavo prišli do rezultatov, ki kažejo dva vidika, kupca in vinarja, ko govorimo o vinski steklenici in njeni etiketi. Skozi intervjuje z vinarji smo ugotovili njihov pogled in ozadje postopka izdelave vinske etikete in skozi anketni vprašalnik vidik kupcev in njihove vzorce vedenja, ko pride do nakupa vina. Vse to smo analizirali skozi prizmo étnocentrizma, ki kaže, kako zavedni in »ponosni« so na svoje domače pridelke in izdelke. Na koncu smo z metodo analize vsebine analizirali vinske karte najboljših restavracij v Sloveniji. Rezultati analize kažejo, da je étnocentrizem pozitivno povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev pri nakupu vina ter, da motiv zabave ni povezan s pomembnostjo geografskih identifikatorjev. Zunanjo podobo vinske steklenice sestavljajo oblika steklenice, barva steklenice, oblike in barve na etiketi ter zamašek. Ugotovili smo, da večina vinarjev zamašek, barve vinske etikete in stil steklenice izbere glede tipa vina, ki je v steklenici. Zavedajo se, da mora biti vinska etiketa takšna, da pritegne pozornost potrošnika, med najpomembnejšimi elementi pa so izpostavili blagovno znamko, vinorodni okoliš in sorto vina. Na koncu je bilo ugotovljeno še, da so vinske karte najboljših slovenskih restavracij dokaj étnocentrične, med njimi pa je daleč najbolj zastopana vinorodna dežela Primorska in vinarji te dežele.
Keywords: vino, vinska etiketa, nakupno vedenje, étnocentrizem, znamčenje
Published in DKUM: 07.10.2022; Views: 843; Downloads: 156
Full text (3,18 MB) |
10. Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vinaPeter Vogrin, 2021, undergraduate thesis Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Keywords: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Published in DKUM: 08.09.2021; Views: 1676; Downloads: 156
Full text (881,20 KB) |
