11. Vpliv viktimiziranosti na izoblikovanje stališč : magistrsko deloKatja Strajnar, 2013, magistrsko delo Opis: Povzetek
Nasilje je razširjen pojav, ki se pojavlja v različnih oblikah. Lahko gre za ponavljajoče, enkratno ali dalj časa trajajoče dejanje, stanje, ki nam povzroči neprijetna čustva. Ženske, otroci, ki doživijo nasilje, so velikokrat prepuščeni sami sebi, brez ustrezne zaščite, pomoči ter podpore. Žrtve je potrebno zaščititi, podpreti, saj ni hujšega, kot da te po storjenem dejanju, napadu rani tudi sistem.
Poraja se mi vprašanje, kdo je torej tisti, ki bi moral opozoriti na nasilje. Kako je mogoče spregledati te znake? Verjamem, da se je težko soočiti s takimi težavami. Bolečina, modrica izgine, prizadeto čustvo, ponos ali prepričanje pa je mnogo težje pozdraviti. Pri vsem tem je potrebna posebna pazljivost. Prehitevanje zaradi nepoučenosti in neseznanjenosti z določenim primerom lahko privede do etiketiranja, ki se ga oseba, družina le s težavo otrese in lahko spremlja osebo še dolgo časa. Pomemben korak pri preprečevanju nasilja je odkrivanje le tega. Pomembna je ozaveščenost in izurjenost ljudi, ki so dolžni prijavljati oblike nasilja. Ko se sum pojavi, pa morajo odgovorne institucije stopiti skupaj in ukrepati. Vsaka sprememba zahteva svoj čas in sprejetje v družbi. Potrebno je pomagati žrtvi ne le pri prebolevanju krute izkušnje, temveč predvsem pri nadaljevanju čim bolj kvalitetnega življenja v prihodnosti.
Potrebno je sodelovanje in ukrepanje ustreznih organov, saj bo le tako prihajalo do ustreznih ukrepanj in odločitev. Skupaj morajo poslati primerno sporočilo družbi, žrtvam in storilcem kaznivega dejanja.
Policija je tisti organ, ki pride v stik z žrtvijo prva, zato je izrednega pomena, da z žrtvijo v dani situaciji »pravilno« ravna. Miti so zelo razširjeni in zakoreninjeni v družbi, kar predstavlja problem pri zagotavljanju ustrezne obravnave žrtve. Predsodkov ne smemo pomešati z dejanskim vedenjem. Vsi ljudje imamo predsodke, vendar to še ne pomeni, da bomo vsi ravnali sovražno, diskriminatorno ali nasilno v odnosu do drugih ljudi. Predsodki po naravi delujejo mimo zavestnega nadzora. Na predsodke vplivajo različni dejavniki, in sicer: frustriranost, ekonomski dejavniki, politični dejavniki, družina, vrstniki, osebnostne izkušnje, znanje, informiranost.
Ključne besede: viktimologija, žrtve, viktimiziranost, stališča, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.10.2013; Ogledov: 1681; Prenosov: 221
 Celotno besedilo (4,38 MB) |
12. Smeri slovenskega viktimološkega raziskovanja in njihov položaj v viktimološki teoriji : diplomsko delo univerzitetnega študijaMeta Čučnik, 2013, diplomsko delo Opis: Katere so prevladujoče smeri slovenskega viktimološkega raziskovanja in katera so najbolj pogosta raziskovalna vprašanja? Ali se razlikujejo od splošnih svetovnih trendov na tem področju? Na ta temeljna vprašanja diplomska naloga odgovarja z analizo referenčnega vzorca del slovenskih avtorjev na področju viktimologije v obdobju med 1989 in 2010, pri čemer za primerjalni svetovni okvir in teoretično podstat uporablja viktimološki učbenik avtorjev Williama G. Doernerja in Stevena P. Laba z naslovom Victimology, pri analizi slovenskega prostora pa med drugim tudi Meškov zbornik Izbrana poglavja iz viktimologije I.
Po prikazu razvoja vede, njenih sodobnih trendov in sistematičnem strukturiranju prevladujočih področij sodobne viktimološke prakse, identificira 6 temeljnih smeri slovenskega raziskovanja in ugotovi, da te večinoma sovpadajo s prevladujočo sodobno viktimološko teorijo in njenim razvojem skozi čas. Zaznanih pa je tudi nekaj posebnosti. V splošnem je ugotovljena večja usmerjenost v teoretsko raziskovanje nasproti aplikativnemu. Med konkretnimi ugotovitvami pa med drugim izpostavlja osredotočenost na manj konvencionalne vidike viktimizacij, kot so npr. masovne viktimizacije (v vojnah in s strani države), posebnosti nagnjenosti žensk k viktimizaciji ter obravnavo pojma retribucije oz. zadoščenja žrtve z vidikov morale, sorazmernosti in posledic za pravno državo.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.06.2013; Ogledov: 1610; Prenosov: 183
Celotno besedilo (441,49 KB) |
13. VIKTIMOLOŠKI POGLED NA ŽRTVE TRGOVINE Z LJUDMIMirjana Školnik, 2012, diplomsko delo Opis: Problematika trgovine z ljudmi postaja vse bolj intenzivna in razpršena. S svojimi različnimi pojavnimi oblikami je vse bolj prepoznavna in izstopajoča; beračenje, prisilno delo in izkoriščanje dela so poleg prisilne prostitucije in drugih oblik spolne zlorabe ključni nameni trgovanja z ljudmi. Trgovanje se predvsem analizira v kontekstu preprečevanja organiziranega kriminala in nadzora migracij, potrebne pa bi bile obravnave s poudarkom na položaju žrtve in njene zaščite.
Glavni prispevek viktimologije, znanosti o žrtvi in viktimoloških raziskav je ravno v tem, da se iščejo biološki, psihološki, socialni in situacijski faktorji in značilnosti posameznikov, ki so postali žrtev v specifični situaciji. Viktimogene predispozicije predstavljajo tiste karakteristične ali osebne lastnosti, ter okoliščine, ki določajo, da je posamezen subjekt bolj izpostavljen ali manj zaščiten od drugih, ter bolj podložen temu, da postane žrtev. Vsi, ki se srečujejo z žrtvami trgovine z ljudmi, si želijo, da bi lahko izluščili nek profil potencialnih in dejanskih žrtev, vendar pa lahko postane žrtev kdorkoli, ki se v določenem trenutku nahaja v tvegani situaciji, zaradi katere postane ranljiv( npr. izguba zaposlitve, eksistencialna ogroženost, naivnost in slepo zaupanje, želja po hitrem zaslužku,…). A vendarle obstajajo nekatere skupne značilnosti žrtev, prav tako pa tudi bolj rizične skupine oseb, to so predvsem otroci in ženske. Vse pogosteje pa se v vlogi žrtve pojavljajo tudi moški.
Novejša viktimološka prizadevanja se usmerjajo predvsem v skrb in pomoč žrtvam različnih kaznivih dejanj, saj so raziskave pokazale, da policija in kazensko pravosodje žrtve vse prevečkrat zanemarjata. Žrtvam trgovine z ljudmi je potrebno nuditi ustrezno pomoč in asistenco, opredeljeno v nacionalnih zakonih in mednarodnih dokumentih, katerih obveznosti prevzema tudi Republika Slovenija. Vendar je pravna zaščita žrtve v večini držav pogojena s sodelovanjem žrtve z organi pregona.
Žrtve trgovine z ljudmi so zaradi psihofizičnih posledic izkušnje ujetništva in nasilja v nevarnosti, da brez ustrezne celostne pomoči in dolgoročnih, dobro načrtovanih rešitev in možnosti izbire ponovno postanejo žrtve. Program reintegracije za žrtve pomeni prvi korak k njihovemu samostojnemu življenju brez nasilja, izkoriščanja in kršenja človekovih pravic.
Ključne besede: viktimologija, trgovina z ljudmi, žrtve trgovine z ljudmi, človekove pravice, pravna zaščita žrtve, (re)integracija
Objavljeno v DKUM: 24.07.2012; Ogledov: 2494; Prenosov: 324
Celotno besedilo (582,72 KB) |
14. |
15. Prvi in pravilni odziv policistov pri srečanju z žrtvami kaznivih dejanj : diplomsko deloMonika Vuk, 2012, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu so obravnavani prvi in pravilni odzivi uradnih oseb, tj. policistov in kriminalistov na specifične žrtve kaznivih dejanj, kot tudi prvi in pravilni odziv na žrtve specifičnih kaznivih dejanj. Teorija daje temu prvemu odzivu oziroma pristopu, pod pogojem da je pravilen, velik pomen. V prvem delu teoretičnega dela diplomskega dela je opisano, kakšen je generalni odziv, ki mora biti upoštevan pri vseh žrtvah ter specifični odzivi na specifične žrtve kaznivih dejanj, kot so otroci, starejši, invalidi, osebe z duševnimi motnjami, psihično zaostale žrtve, slepe in slabovidne žrtve, gluhe, naglušne in gluhoneme žrtve ter nezakoniti priseljenci kot žrtve. Te žrtve so zaradi svojih specifičnih lastnosti posebej ranljive in potrebujejo specifičen odziv uradne osebe, ki se prva odzove ter opravi zaslišanje. V drugem delu teoretičnega dela pa so obravnavana specifična kazniva dejanja, ki ne glede na vrsto žrtve zahtevajo specifičen odziv uradne osebe. Teorija predpostavlja, da je od prvega odziva uradne osebe odvisno, kako se bo žrtev spopadla z zločinom in ga prebolela. Empirični del pa se ukvarja z raziskavo med slovenskimi policisti ter kakšno je njihovo poznavanje prvega in pravilnega odziva in ali potrebujejo dodatna usposabljanja. Pri tem je predpostavljeno, da so odzivi, ki jih navaja teorija, pravilni. Glavna ugotovitev je bila, da je poznavanje tega področja med policisti in kriminalisti slabo in da so potrebna dodatna usposabljanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, viktimologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.04.2012; Ogledov: 1824; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,08 MB) |
16. Crimes against the environment - comparative criminology and criminal justice perspectives : doctoral dissertationKatja Eman, 2012, doktorska disertacija Opis:
Ključne besede: okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, primerjalna kriminologija, varstvoslovje, ekološka kriminologija, viktimologija, preprečevanje kriminalitete, ogrožanje okolja, varstvo okolja, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 04.04.2012; Ogledov: 3495; Prenosov: 634
Celotno besedilo (1,81 MB) |
17. |
18. |
19. |
20. |
