Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Viktimizacija je dandanes pereč problem. Predstavlja enega izmed problemov, ki se lahko zelo hitro pojavi in se pogosto ponavlja. Stanje sproščenosti ali drugače rečeno občutek, da se nekaj ne more zgoditi, ker se to dogaja zgolj v oddaljenih državah, je že zdavnaj mimo. Omeniti je potrebno, da vsakodnevno prihaja do človeku neljubih dogodkov, kot so npr. kraje in tatvine, vlomi, psihično in fizično nasilje itn. Dogaja se, da se ljudje viktimizacije ne zavedajo, čeprav so že večkrat postali žrtev – in tukaj nastane problem. Na drugi strani pa prav tako velikokrat pride do tega, da ljudje kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker ne zaupajo v delo policije ali pa jih je strah odziva in posledic. Z vse večjim nezaupanjem v državne službe, ki naj bi omogočale normalno življenje in občutek varnosti, se navsezadnje povečuje tudi temno polje kriminalitete, kar pa v veliki meri k raziskovanju spodbuja tiste, ki si želijo pridobiti vpogled v širši kontekst varnosti, tiste, ki si prizadevajo ugotoviti realno slike kriminalitete in stanje varnosti v družbi, torej raziskovalce žrtev kaznivih dejanj oziroma viktimologe, ki s svojimi raziskavami pomagajo ugotoviti stanje viktimizacije. V povezavi s tem je v magistrskem delu obravnavan problem viktimizacije, opredeljene so različne tipologije žrtev, predstavljene so viktimogene predispozicije žrtev, nazadnje pa so predstavljeni tudi rezultati nekaterih raziskav, ki so se ukvarjale s tematiko viktimizacije v Sloveniji. Obravnavane so bile štiri viktimizacijske ankete, osrednjo temo raziskovanja pa so predstavljale žrtve v povezavi z različnimi kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju so bili pridobljeni rezultati, ki so pokazali, da odstotek viktimiziranih oseb skozi leta ostaja približno enak oziroma prihaja do nihanja, ki pa ni pretirano in ne predstavlja večjih odstopanj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se skozi leta občutek varnosti ne izboljšuje ter da zadovoljstvo ljudi z delom policije še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, žrtve, tipologije žrtev, viktimizacijske študije, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1251; Prenosov: 172
Celotno besedilo (974,55 KB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje v družini in oblike pomoči žrtvam, ki se srečujejo z nasiljem. Nasilje v družini še vedno predstavlja veliko problematiko današnje družbe. Največ žrtev je med ženskami, otroci in starejšimi, vse več pa je tudi moških žrtev. Težava takšnega nasilja je, da se večinoma dogaja v domačem okolju za štirimi stenami, skrito pred očmi drugih ljudi. Zato je pomembno, da se o tem čim več govori v javnosti. Z obravnavo žrtev nasilja se ukvarja viktimologija, ki je ena izmed vej kriminologije. Strokovnjaki za viktimologijo preučujejo predvsem vlogo žrtev v kaznivem dejanju, njihovo doživljanje nasilja ter vpliv posledic nasilja na njihovo življenje. Tveganja, da nekdo postane žrtev so različna in odvisna od številnih dejavnikov. Nekatere žrtve so še posebej izpostavljene nasilju, zato tudi razlikujemo med različnimi tipi žrtev. Pri pomoči žrtvam imajo zelo pomembno vlogo centri za socialno delo, policija in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja. Da je njihovo delo uspešno, morajo med seboj čim bolj učinkovito sodelovat in si izmenjevat informacije, ki so pomembne za posamezne primere nasilja. Pri tem ima zelo veliko tudi sama žrtev, če je pripravljena sprejet pomoč in aktivno sodelovat pri reševanju svoje stiske. Žal pa je še vedno veliko žrtev, ki nimajo poguma, da bi prijavile nasilje in si poiskale ustrezno pomoč. Za lažje razumevanje nasilja v družini je dobro, če poznamo različne okoliščine, kot je na primer potek celotnega cikla nasilja ter da razumemo razloge, zakaj žrtev vztraja v takšnem razmerju.
Ključne besede: nasilje v družini, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 218
Celotno besedilo (560,05 KB)

Opis: Nasilje nad ženskami je po raziskavah in statističnih podatkih (tako domačih kot mednarodnih) pereč problem, ne samo zaradi trpljenja, ki ga žrtve doživljajo, temveč tudi zaradi posledic na zdravstvenem in drugih področjih. Po podatkih Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih so ženske, ki doživljajo nasilje, v povprečju manj zdrave. Večkrat doživljajo stres, motnje prehranjevanja, spanja, strah, depresivnost in pogosteje mislijo na samomor. Hujše posledice so še smrt, trajna invalidnost, osamitev, ipd. Temu pritrjuje tudi Društvo za Združene narode za Slovenijo , ki dodaja, da se zaradi tega zmanjša tudi možnost sodelovanja žensk v javnem življenju, nasilje pa škoduje tudi njihovim družinam ter celotni skupnosti. Ker je po mnenju viktimologov mogoče na podlagi viktimoloških spoznanj o ženski kot žrtvi, o njenih bioloških, psiholoških in socialnih značilnostih, oblikah nasilja nad njo in dejavnikih kriminalne viktimizacije razviti bolj uspešen sistem ukrepov, zlasti preventivnih, za zmanjšanje oz. odpravo nasilja nad žensko, sem sklenila v svoji diplomski nalogi predstaviti viktimološka spoznanja o ženskah kot žrtvah kriminalnih dejanj, opredeliti viktimizacijo ženske, zlasti pa ugotoviti vlogo ženske - žrtve pri kriminalnem dejanju, podrobneje opredeliti nasilje nad žensko v družini, spolno nasilje nad žensko, trgovino z ljudmi in premoženjske delikte nad žensko ter predstaviti zaščito žensk v Sloveniji. Predmet proučevanja v diplomski nalogi je odrasla ženska, posvetila sem se tudi primerjavi viktimizacije mladega dekleta in starejše ženske. Proučevala sem spoznanja viktimologije v ožjem smislu, tj. viktimologije, ki se ukvarja s proučevanjem neposrednih žrtev kriminalnih dejanj. Osredotočila sem se samo na tista deviantna dejanja nad žrtvijo, ki so hkrati tudi kazniva. Pri navajanju podatkov sem se zanašala na uradne statistične podatke, na pridobljene statistične podatke policije v obdobju 2010-2014 in na podatke že narejenih raziskav slovenskih in tujih raziskovalcev. V diplomski nalogi sem postavila dve hipotezi. Za hipotezo 1, ki pravi, da viktimizacija žensk največkrat ni naključen pojav, sem ugotovila, da absolutno drži, kar potrjujejo tudi vse raziskave, vključno z mojo na podlagi policijskih statističnih podatkov. Pri hipotezi 2, ki pravi, da ukrepi institucionalnih in neinstitucionalnih organov upoštevajo spoznanja viktimološke znanosti o nasilju nad ženskami, se nisem mogla toliko zanašati na raziskave in statistične podatke, pač pa bolj na pregled mednarodne in nacionalne zakonodaje, preprečevalnih ukrepov na vseh ravneh, na mnenja priznanih viktimologov, ki pravijo, da »se novejša prizadevanja kažejo v skrbi za žrtve, v pomoči strokovnjakov in pomembni vlogi organizacij in društev za pomoč žrtvam« , na trud organov pomoči za pridobivanjem znanja in skupnim delovanjem ter na uvajanje viktimologije na visokošolskem, univerzitetnem in magistrskem nivoju. Zato menim, da hipoteza deloma drži, saj zlasti z uvajanjem viktimologije v izobraževalne programe policistov, kriminalistov in pravnikov, »vzgajamo« takšne uslužbence, ki bodo razumeli žrtev, vpliv njenih osebnostnih lastnosti na kaznivo dejanje in pomen njene interakcije s storilcem ter ki ne bodo krivili žrtev zaradi njenega obnašanja za lastno viktimizacijo. To še posebej velja za posilstvo in drugo spolno nasilje , kjer še zmeraj velikokrat veljajo družbeni predsodki.
Ključne besede: viktimologija, viktimizacija, viktimizacija žensk, nasilje nad ženskami, zaščita žensk
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2250; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika preprečevanja kriminalitete nad starejšimi. V uvodnem delu smo opredelili nekatere temeljne pojme. Pojem starosti je težko definirati, saj starostnike navadno določa aktualna družba. Večinoma se za starostnike smatra ljudi nad 65-im letom starosti ali pa se ta meja določa z upokojitvijo. Za lažje razumevanje kriminalitete nad starejšimi pa je potrebno poznati tudi njihove značilnosti. Možnosti, da postane starostnik žrtev kaznivega dejanja, so velike predvsem zaradi fizičnih in psihičnih sprememb staranja. Osrednji del magistrske naloge se osredotoča na različne vrste kriminalitete nad starejšimi. Starejši ljudje so lahko žrtve s strani družinskih članov, prijateljev ali skrbnikov v različnih institucijah za starejše, prav tako pa so lahko žrtve različnih kaznivih dejanj s strani tujcev. V nalogi se dotaknemo tudi razširjenosti kriminalitete nad starejšimi v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter preventivnih ukrepov za preprečevanje le-te. V Sloveniji je za namene preprečevanja kriminalitete nad starejšimi, policija pripravila projekt »Ne pozabite na varnost«, v okviru katerega obiskuje domove za starejše občane in tudi posameznike ter jim svetuje v zvezi z varnostjo in samozaščitnimi ukrepi. V povezavi s preventivnimi ukrepi se dotaknemo tudi drugih evropskih držav, saj nas je zanimalo, kako se s to problematiko soočajo v tujini. V zadnjem delu magistrske naloge je predstavljena raziskava med starejšimi v Sloveniji, s pomočjo katere smo ugotavljali poznavanje samozaščitnih ukrepov in morebitne razlike med starostnimi skupinami pri samozaščitnem vedenju. Raziskava je pokazala, da se mlajša in starejša starostna skupina vedeta visoko samozaščitno, razlike med skupinama v samozaščitnem vedenju pa so majhne. Največ razlik med skupinama se je pokazalo pri samozaščitnem vedenju glede obnašanja na domu in ravnanja ob obisku neznancev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo oblikovali predloge in priporočila za uspešno preprečevanje kriminalitete nad starejšimi in izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, starejši, starostniki, žrtve, samozaščitno vedenje, viktimologija, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 2278; Prenosov: 303
Celotno besedilo (841,37 KB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo viktimologijo in policijsko dejavnost, ki sta zelo široki družboslovni področji, zato predstavljamo le nekatere njune bistvene značilnosti in izhajamo iz obema skupnemu predmetu preučevanja, in sicer iz žrtve. V središču pozornosti viktimologije je žrtev, ki je pogostokrat predmet kontroverznosti in polemik. Nekateri pod ta pojem uvrščajo samo žrtve kaznivih dejanj, medtem ko drugi sem prištevajo še žrtve nesreč ali nezgod in naravnih katastrof. Posledično se viktimološka znanstvena disciplina deli na dve ravni, in sicer na kriminalistično in občo oz. splošno. Osnovni cilj viktimologije, ki ga viktimologija uresničuje s svojimi številnimi nalogami, je preiskovanje vzrokov kriminalitete z vidika žrtev, njen namen pa je preprečevati in zatirati kriminaliteto. Viktimologija je tako teoretična kot tudi aplikativna oz. praktična znanost. Njena spoznanja imajo torej praktično vrednost in so uporabna zlasti v policijski dejavnosti, ki jo danes izvajajo številne organizacije. Dominantno vlogo ima še vedno javna oz. državna policija, na katero se lahko žrtve kaznivih dejanj obrnejo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Policisti in policistke, ki z žrtvami navežejo prvi stik, pa morajo biti za takšno delo ustrezno usposobljeni, saj je, v veliki meri, žrtvina nadaljnja pripravljenost za sodelovanje s sistemom kazenskega pravosodja odvisna prav od kakovosti vzpostavljenega prvega stika. Na začetku diplomskega dela so predstavljeni pojem viktimologija ter njen nastanek, obdobja in predmet preučevanja. Opredeljeni so tudi njene naloge in cilji ter vsa ostala področja, kot so tipologija žrtev, viktimogena preddispozicija in viktimizacija (vključno z njenimi oblikami in posledicami). V osrednjem delu diplomskega dela obravnavamo policijsko dejavnost, s poudarkom na javni oz. državni policiji, nadaljujemo s policijo in z opisom dela z žrtvami kaznivih dejanj ter zaključimo z verifikacijo hipotez.
Ključne besede: viktimologija, žrtve, viktimizacija, policijska dejavnost, preprečevanje kriminalitete, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2013; Ogledov: 3688; Prenosov: 504
Celotno besedilo (599,76 KB)