| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje senzorskega omrežja za spremljanje mikroklimatskih parametrov v nasadih
Gregor Nikolić, Mitja Solar, Matej Krendl, Blaž Kukovec, Gašper Leskovar, Jerneja Lilija, Tadej Peršak, Matjaž Plavec, Pija Soršak, Anton Zhezov, Matej Žnidarič, Oskar Žveglič, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Ključne besede: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 866; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (7,82 MB)

2.
Poustvarjanje vetra s sistemom delcev v 3D okolju
Blaž Črnič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo potek priprave animacije vetra v tridimenzionalnem okolju. Najprej se posvetimo teoretičnemu ozadju tega področja. Nadaljujemo s snovanjem eksperimentalnega okolja, kjer izdelamo objekte ter celotno sceno v kateri bo potekala animacija. Drugi, praktični, del opisuje pripravo sistema pametnih delcev. V tem kontekstu predstavimo izdelavo sistema delcev, ki ga vstavimo v izdelano navidezno okolje. V zadnjem sklopu tega diplomskega dela predstavimo validacijo izdelka v primerjavi z referenčnim videom po katerem smo kreirali samo animacijo. Kriteriji ocenjevanja zajemajo izgled, potek in resničnost animacije.
Ključne besede: sistemi delcev, animacija, vizualni učinki, veter
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 476; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)

3.
ZAKONSKE PODLAGE IN VARSTVO OKOLJA PRI POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI
Nina Ratnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Veter je obnovljivi energetski vir, ki ga v Sloveniji premalo izkoriščamo. Slovenija ima zaradi svoje reliefne zgradbe veliko primernih območij za gradnjo vetrnic, ki pa so slabo izkoriščene v primerjavi z Evropo. Vetrnice imajo minimalni vpliv na okolje, okolju so ekološko prijazne, saj ne povzročajo izpusta CO2. V projektni nalogi bomo raziskali področje v Prekmurju, kot morebitno primerno območje za gradnjo vetrnic. V prvem delu projektne naloge smo pregledali dosedanje projekte za gradnjo vetrnic v Sloveniji. V drugem delu smo analizirali vetrnice v svetu in Sloveniji, predstavili njihov ekološki in ekonomski učinek na okolje in poiskali primerna območja za gradnjo vetrnic v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje. Primerjali smo pridobivanje energije z vetrnicami z drugimi načini pridobivanja energije. V tretjem delu projektne naloge smo se osredotočili na gradnjo vetrnic v Prekmurju. Primerjali smo vetrnice v Prekmurju z elektrarno na reki Muri in predstavili idejni projekt za postavitev vetrnic v Prekmurju. Cilj naloge je poiskati nekaj primernih območij za gradnjo vetrnic v Prekmurju. Projektno delo smo zaključili z ugotovitvijo, da Prekmurje ni primerno za gradnjo velikih vetrnic, ampak le za gradnjo malih vetrnic, ker je potrebna minimalna hitrost vetra 1.5 m/s.
Ključne besede: veter, vetrna elektrarna, vplivi, omejitve, gradnja, varstvo okolja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 936; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

4.
ZASNOVA IZVEDBE MIKRO VETRNE ELEKTRARNE V LEPI NJIVI
Iztok Reberšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali vetrovne razmere za postavitev vetrne elektrarne v Lepi Njivi. V uvodnih poglavjih je opisana zgodovina postavitev vetrnih elektrarn in sestavni deli vetrnic. Na osnovi meritev vetra smo izbrali najprimernejši vetrni sistem. Predstavili smo rezultate meritev hitrosti vetra ter proizvodnjo električne energije v različnih primeri. Na osnovi proizvedene električne energije smo ugotavljali ekonomsko upravičenost postavitve obravnavanega vetrnega sistema.
Ključne besede: mikro vetrna elektrarna, obnovljivi viri, energija vetra, veter, proizvodnja električne energije, meritve
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

5.
Ekonomska upravičenost postavitve vetrne turbine
Marco Behmer, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja idejni projekt postavitve ene vetrne elektrarne za izbrano mesto Košenjak. Predpostavljam investitorja, ki je v projekt pripravljen vložiti 70 % lastnih sredstev. Predmet dela je smotrnost postavitve vetrne elektrarne. Postavitev mora biti energetsko, ekonomsko in okoljsko upravičljiva. Pri ugotavljanju ekonomske upravičenosti postavitve vetrne turbine je ključna ocena povrnitve začetne investicije. Na podlagi te ocene se odločamo o potencialni uresničitvi ali opustitvi projekta. Umeščenost vetrnice v okolje je v našem primeru skladna z omejitvami NATURA 2000, EPO in NV. Na mestu Košenjak so za učinkovito izrabo vetrne energije hitrosti vetra preko daljšega obdobja (nekaj deset let) dovolj visoke. Za statistično oceno relativne gostote porazdelitve verjetnosti hitrosti vetra smo uporabili uveljavljeno metodo Weibull. Za izbiro optimalne turbine smo za različne nazivne hitrosti turbin enakih nazivnih moči izračunali teoretično potrebno površino rotorja in letno proizvedeno energijo ter ceno turbine. Izbrali smo tisto turbino, ki ima največje razmerje med proizvedeno energijo in ceno vetrnice. Projekt postavitve vetrne elektrarne na mestu Košenjak se je izkazal za ekonomsko donosnega.
Ključne besede: obnovljivi viri, veter, vetrna elektrarna, električna energija, ekonomika projekta
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1231; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Tomšičev literarni opus med Šavrinkami in Šandrinkami
Miran Štuhec, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovenska literarna zgodovina delo Marjana Tomšiča po formalnih in duhovnih značil-nostih njegove proze uvršča k slovenski varianti magičnega realizma ali vsaj v njegovo bližino. Vendar je treba poudariti, da se je avtor od te literarnozgodovinsko oznake odmaknil s pripovedmi aleksandrinskega ciklusa od te oznake odmaknil. Ključni socialni, nacionalni in moralni zagoni v zbirki novel Južni veter in v romanu Grenko morje namreč preraščajo pogansko ter krščansko mitologijo, poudarjeno zanimanje za skrivnostno, bližino s pravljičnim in ta dela uvrščajo v območje nove oblike realizma, kjer ni več prostora za plodno sintezo magičnih prvin z realističnimi.
Ključne besede: slovenska književnost, praavljično, mitično, magično, socialni motivi, izseljenska izkušnja, Grenko morje, Južni veter
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 606; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (489,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Programska oprema za ugotavljanje potenciala vetra
Dalibor Igrec, Miralem Hadžiselimović, 2011, programska oprema

Opis: Spletna aplikacija omogoča oddaljen nadzor nad podatki posameznih merilnih celic. Opis: - pregled javljanj posameznih celic in kontrola lastnega napajanja, - pregled in izvoz meritev posameznih senzorjev, - analizo podatkov (intenzivnost turbulence "Turbulence intensity" in gostota vetrne energije "Wind power density"), - grafični prikaz posameznih merjenih in izračunanih veličin za potrebe analize (povprečna hitrost vetra, gostota vetrne energije, wind rose diagram), - klasični meteorološki graf z vsemi merilnimi vrednostmi na enem grafu z dodanimi minimalnimi, maksimalnimi in povprečnimi vrednostmi), - primerjavo med podatki istega tipa po različnih mikro-lokacijah.
Ključne besede: veter, energija vetra, intenzivnost turbulence, gostota vetrne energije, programska oprema
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1599; Prenosov: 46
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Modeliranje in analiza daljnovoda
Matjaž Prišenk, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene osnove nadzemnih daljnovodov in opisani vsi potrebni koraki za modeliranje daljnovoda v programu Abaqus CAE. Osredotočil sem se na izdelavo daljnovoda, pri čemer sem opisal vsak korak modeliranja. Daljnovod je sestavljen iz stebra, vodnika in plošče, na katerem stoji steber. Na zmodeliranem daljnovodu je še določena mreža vsakega dela konstrukcije, material, robni pogoji in obremenitve žledu ter vetra. Kot rezultat danih obremenitev dobimo napetosti in pomike, ki vplivajo na zmodeliran daljnovod. Opisani so tudi rezultati, vplivni parametri in možnosti za optimiziranje.
Ključne besede: Elektrika, električna energija, električni tok, nadzemni daljnovod, plošča daljnovoda, vodnik daljnovoda, koraki modeliranja daljnovoda, mreža daljnovoda, material daljnovoda, material vodnika, aluminijasti vodnik, žled, veter, dobljene napetosti, dobljeni pomiki.
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 1175; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

9.
MODEL IZRABE VETRNE ENERGIJE V SLOVENIJI
Zlatko Makarić, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaradi vedno večje potrebe po električni energiji smo se odločili, da predstavimo eno izmed možnosti pridobivanja elektrike, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena. Predstavili smo splošno stanje, možnosti in omejitve izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji. Na podlagi dognanj smo sestavili model, s katerim smo pokazali, da je kljub omejitvam v Sloveniji možna izraba vetrne energije.
Ključne besede: veter, vetrna energija, povprečna hitrost vetra, Natura 2000
Objavljeno: 06.02.2015; Ogledov: 1087; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

10.
Sistem za sledenje vetrne turbine spremembam smeri vetra
Vid Osrajnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Energija je svojih različnih oblikah nujna za življenje ljudi. Električna energija je z gospodarskim razvojem postala vsestransko uporabna na različnih področjih, zato se število njenih porabnikov neprestano povečuje. Zaradi navedenega je potrebno zagotoviti vedno večjo količino proizvedene električne energije. Večja osveščenost prebivalstva o negativnih posledicah koriščenja konvencionalnih energijskih virov je pripomogla k popularizaciji vetrne energije. Vetrna energija je čist, poceni in neizčrpen vir energije. Vetrne elektrarne za obratovanje ne potrebujejo goriva, zato pri proizvodnji energije iz vetra ne nastajajo emisije ogljikovega dioksida. Za dober izkoristek vetrnih turbin pa je pomembno tudi, da na lokaciji zagotovimo sistem za sledenje vetrnice vetru, še posebej, če je ta na lokaciji spremenljive smeri. V diplomski nalogi je predstavljen sistem za sledenje male turbine spremembam smeri vetra, ki je bil razvit za lastne potrebe na Goričkem. Uporaba tega sistema kaže, da je z njim mogoče izkoristiti energijo vetra iz različnih smeri in s tem pokriti večji del potrebe po električni energiji za oskrbo vikenda.
Ključne besede: vetrna turbina, veter, merjenje moči, sledenje vetru
Objavljeno: 30.01.2015; Ogledov: 879; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici