| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VERJETNOSTNI PRISTOP K IZRAČUNU PRETOKOV MOČI
Boris Filipič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen pomen pristopa k izračunu pretokov moči v elektroenergetskih sistemih. Iz urnih podatkov, merjenih vozliščnih moči v vseh RTP (razdelilna transformatorska postaja) SV Slovenije, je opisan pomen pretokov moči, zakaj so potrebni in pomembni izračuni pretoka moči, kakšen je namen izračuna in kako planiramo pretoke. Celoten izračun je pripravljen s pomočjo simulacije Monte - Carlo. Osnovna zamisel metode je izraba povezanosti med značilnostmi slučajnih procesov v teoriji verjetnosti in problemi matematične analize.
Ključne besede: elektroenergetika, pretoki moči, baza podatkov, verjetnost
Objavljeno: 18.06.2009; Ogledov: 2311; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

3.
PARADOKSI V VERJETNOSTI
Jana Grosman, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje klasične paradokse iz teorije verjetnosti. V uvodnem poglavju so predstavljene osnovne definicije teorije verjetnosti in pojmi, ki so uporabljeni v nadaljevanju. Predvsem so to naključne spremenljivke, ki zraven definicije vsebujejo še primere pomembnih porazdelitev, in številske karakteristike. Naslednjih štirinajst poglavij zajema klasične paradokse iz teorije verjetnosti, in sicer: paradoks kockanja, De Méréov paradoks, paradoks delitve, paradoks o neodvisnosti, paradoks igre bridge, pradoks o obdarovanju, St. Petersburški paradoks, paradoks o smrtnosti, paradoks o Bernoullijevem zakonu velikih števil, De Moivreov paradoks, Bertrandov paradoks, paradoks o teoriji iger Bayesov paradoks in paradoks vejitvenih procesov. Vsako poglavje se začne s kratko zgodovino paradoksa ali omeni znanstvenike, ki so sodelovali pri razvoju paradoksa, od njegovega izvora pa vse do rešitve. Sledi opis paradoksa oz. problem, ki ga paradoks obravnava, nato pa je nazorno prikazana rešitev paradoksa. Nekatera poglavja vsebujejo tudi opombe, ki se največkrat nanašajo na podobne probleme, kot jih zastavlja paradoks.
Ključne besede: verjetnost, paradoks, naključna spremenljivka
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2011; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (270,29 KB)

4.
VREDNOTENJE OPCIJ Z MODELOM BINOMSKEGA DREVESA
Davorin Okorn, 2010, diplomsko delo

Opis: Matematična obravnava ekonomskih zakonitosti je v sodobnem času postala nepogrešljiva. Ekonomska stroka se namreč ukvarja z merljivimi količinami, med katerimi so določene medsebojne odvisnosti. Matematični modeli opisujejo in ponazarjajo te odvisnosti ter omogočajo po eni strani analizo teh odnosov, po drugi strani pa nudijo možnost, da predvidimo, kako se bodo, ob izbranih predpostavkah, vrednosti spremenljivk obnašale v prihodnosti. Namen in cilj diplomskega dela je opisati model binomskega drevesa, s katerim lahko vrednotimo (izvedene) finančne instrumente. Glavno pozornost smo posvetili vrednotenju evropskih in ameriških opcij. V uvodnem poglavju smo predstavili definicije, trditve in izreke, ki smo jih potrebovali v nadaljevanju. V drugem poglavju so prikazane osnove vrednotenja netveganih sredstev kot sta obveznica in bančni depozit. Opisane so osnove obrestnega obrestovanja (letna, izpodletna kapitalizacija, zvezno obrestovanje). V tretjem poglavju so zapisana temeljna načela, na katerih slonijo diskretni modeli denarnega trga. Poseben poudarek je dan načelu nearbitražnosti, ki je osnova pri dokazih trditev in izrekov. Prikazan in opisan je model binomskega drevesa in vrednotenje delnic v okvirih tega modela. V drugem delu diplomskega dela so opisane osnove vrednotenja nekaterih izvedenih finančnih instrumentov v okvirih modela binomskega drevesa. Tako je v četrtem poglavju obravnavano vrednotenje terminskih pogodb. Peto poglavje je v celoti namenjeno opcijam. V tem poglavju smo preučili nekatere lastnosti opcij in zapisali razlike med prodajnimi in nakupnimi opcijami ter med evropskimi in ameriškimi opcijami. V zadnjem poglavju je predstavljeno vrednotenje (evropskih in ameriških) opcij v modelu binomskega drevesa z enim, dvema in večimi koraki.
Ključne besede: obrestovanje, model binomskega drevesa, načelo nearbitražnosti, nevtralna verjetnost, terminska pogodba, opcija
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 1974; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
OCENJEVANJE VERJETNOSTI NEPLAČILA ZA KREDITE PREBIVALSTVU: NELINEAREN PRISTOP S SAMOORGANIZIRAJOČIMI SE MREŽAMI
Vita Jagrič, 2011, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji obravnavamo najstarejšo obliko finančnega tveganja, to je kreditno tveganje. Ko se kreditnemu tveganju izpostavljajo sodobne banke v močno medsebojno povezanem finančnem sistemu, se ustvarja prostor za nastanek sistemskega tveganja. Kapital banke je v tovrstnih razmerah še odgovorneje postavljen v vlogo varovala pred prenašanjem nepričakovanih izgub med bankami. Baselski sporazumi v vsaki svoji različici krepijo odvisnost zahtevanega kapitala od prevzetega tveganja. S tem nastane potreba po zelo natančni kvantifikaciji tveganj, ki jih je prevzela banka. Kvalitetna in ustrezna ocena parametrov tveganja v nekem portfelju je tako temeljni pogoj delujoče in učinkovite kapitalske regulacije. Izboljšanje klasifikacijske sposobnosti modela kreditnega tveganja, temeljnega graditelja v procesu ocene kapitalskih zahtev, bi tako lahko prispevala k izboljšanju učinkovitosti ugotavljanja kapitalskih zahtev. Disertacija predstavlja doprinos k védenju o kreditnem tveganju na področju portfelja potrošniških kreditov prebivalstvu. Za namen obvladovanja kreditnega tveganja s pomočjo klasifikacije kreditnih vlog je bilo v literaturi predstavljenih veliko kvantitativnih metod, med najpopularnejšimi so statistične metode. Razloge za priljubljenost logistične regresije, ki je v praksi najbolj uporabljana metoda za vprašanje modeliranja kreditnega tveganja na portfeljih kreditov prebivalstvu, gre iskati predvsem v poznavanju metode, preprostosti uporabe ter zadovoljivih rezultatih glede na potrebno ekspertno znanje. Kljub temu ne gre za najboljšo rešitev. Logistična regresija ima številne pomanjkljivosti, kar se pokaže tudi v tej disertaciji, kjer jo uporabimo za izdelavo primerjalnih modelov. Literatura nakazuje, da lahko boljšo klasifikacijsko sposobnost dosežejo tehnike nelinearnih metod, denimo metode podpornih vektorjev, nevronskih mrež, mehke logike itd. Osnovna teza te disertacije je, da klasifikacijski model za portfelj kreditov prebivalstvu, ki izključno ali deloma uporablja metodo samoorganizirajočih se mrež, deluje bolje kot klasični model, ki je logistična regresija. Najprej smo ocenili model z uporabo metode LVQ, ki je metoda iz družine samoorganizirajočih se mrež. Nato smo ocenili primerjalne modele. V disertaciji se posvetimo tudi vprašanju definiranja kvalitete modela, ki je ključno za možnost primerjave med dvema različnima rešitvama. Pokazano je, da je klasifikacijska točnost lahko najboljša mera kvalitete modela, saj ne posega pristransko v rezultat modela. Če pri interpretaciji rezultata modela ni potrebno vnašati nobene subjektivnosti, potem velja tudi, da dobi uporabnik enoznačen in transparenten odgovor o razvrstitvi kreditnih vlog. Ob primerjavi obeh alternativ se osnovna teza disertacije izkaže kot utemeljena, saj je model LVQ dosegel višjo klasifikacijsko točnost kot primerjalni model. Uspešnost metode pripisujemo prisotnosti nelinearnosti v podatkih. Pomen prispevka disertacije se kaže v možnosti takojšnjega prenosa ugotovitev v prakso. Uporaba metode, ki izboljšuje klasifikacijsko sposobnost modela kreditnega tveganja, predstavlja za banke možnost znižanja prihodnjih stroškov zaradi slabih kreditov ter znižanja oportunitetih stroškov zaradi zavrnitve potencialno dobrih kreditov. Uporaba izboljšanih modelov kreditnega tveganja prispeva k večji stabilnosti bančnega sistema in izboljšanem razmerju med dejanskim tveganjem v portfelju in zahtevanim kapitalom. Disertacija je predstavljena v slovenskem jeziku, s čimer utrjuje in razvija slovensko terminološko zakladnico.
Ključne besede: kreditno tveganje prebivalstva, verjetnost neplačila, samoorganizirajoče se mreže, vektorska kvantizacija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 2254; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
ZANESLJIVOST OSKRBE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
Jure Podmenik, 2012, magistrsko delo

Opis: Zanesljivost oskrbe z električno energijo se v današnjem času vedno bolj upošteva in analizira zaradi izpadov ali okvar na energetskem sistemu. Zato je potrebno porabnikom zagotoviti elektroenergetski sistem, ki bi imel čim manj izpadov na letni ravni. Magistrsko delo opisuje zanesljivost oskrbe z električno energije prav tako opisuje z zanesljivostjo povezano verjetnost. Prikazani so določeni kriteriji, ki so pogoj za izpolnitev zanesljivosti. Opisali in prikazali smo programsko orodje, s katerim je mogoč izračun zanesljivosti, in na koncu predstavili problem in njegovo kratko analizo.
Ključne besede: zanesljivost, verjetnost, Neplan, električna energija
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2067; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

7.
RAČUNSKE REŠITVE NEKATERIH PROBLEMOV IZ VERJETNOSTI
Nina Malogorski, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba simulacije Monte Carlo pri reše- vanju nekaterih praktiµcnih problemov iz verjetnosti: verjetnost sreµcanja, problem vzporednega parkiranja, radovedna igra mata kovancev, zadrega z deµznikom in problem manjkajoµcih senatorjev. Uvodoma so razloµzeni osnovni pojmi iz teorije verjetnosti in markovskih verig, ki so potrebni za razumevanje teoretiµcnih rešitev predstavljenih problemov. V nadaljevanju je podrobneje opisana simulacija Monte Carlo, ki pomaga pri razumevanju praktiµcnih rešitev problemov. V osrednjem delu so obravnavani problemi podrobneje opisani, podane so njihove teoretiµcne in prak- tiµcne rešitve. Pri vseh primerih so ugotovitve predstavljene v primerjalnih tabelah.
Ključne besede: verjetnost, simulacija Monte Carlo
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1304; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (433,51 KB)

8.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Ključne besede: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1530; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

9.
METODOLOGIJA ZA NAPOVED ODZIVNOSTI UPORABNIKOV SISTEMA "PARK&RIDE" V MANJŠIH MESTIH
Bojan Križan, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena metodologija za napoved odzivnosti uporabnikov sistema »Park&Ride«, ki podaja verjetnost izbire tega sistema na osnovi logistične distribucije oz. t.i. binarnega logit modela. Ciljne skupine raziskave za tovrstna potovanja so vozniki osebnih avtomobilov in njihovi spremljevalci, katerih delovna mesta se nahajajo v mestnem središču. Predstavljeni in izračunani so elementarni dejavniki izbire med dvema ponujenima možnostma, t. j. osebni avtomobil ali »Park&Ride«. Njuno medsebojno povezanost lahko najenostavneje izrazimo s pomočjo t. i. generaliziranega stroška, ki smo ga izračunali in prikazali v modelu, ki napoveduje odzivnost uporabe obeh ponujenih možnosti. V raziskavi smo se omejili na manjša in deloma srednje velika mesta, saj je vse več polemik, kako veliko mora biti mesto, da je smiselna uvedba sistema »Park&Ride«. Ne glede na velikost mesta se je potrebno zavedati, da »Park&Ride« celovito ne rešuje prometne problematike v mestnih središčih, kljub vsemu pa lahko prispeva pomemben del pri reševanju le-te.
Ključne besede: Park&Ride, metodologija, logistična distribucija, verjetnost izbire, generaliziran strošek, vrednost časa
Objavljeno: 25.04.2013; Ogledov: 1324; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

10.
DOKAZNI STANDARDI V IZVŠILNEM POSTOPKU
Barbara Gerlec, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava vprašanje dokaznih standardov v izvršilnem postopku. Sami temi se najprej približamo preko spoznavanja vsebin, ki predstavljajo izhodišče dokaznih standardov v izvršilnem postopku. To dosežemo preko spoznavanja samega izvršilnega postopka in dokaznih standardov ter načel in ostalih vsebin, ki jih ovsebinjajo, kot je na primer načelo proste presoje dokazov (pomeni, da je sodniku prepuščena presoja o tem ali neko dejstvo šteje za resnično ali ne, seveda ob upoštevanju celotnega postopka), ki izhaja iz načela materialne resnice oz. je materialna resnica njegova podlaga. Spoznati moramo tudi, kaj je sama resnica in kakšna stopnja spoznanja o resnici je potrebna, da v izvršilnem postopku dosežemo zadovoljivo stopnjo dokaznega standarda. Poleg resnice je pri obravnavi dokaznega standarda drug pomembni sestavni del proces dokazovanja. Stopnja resnice, ki jo mora sodnik med spoznanjem doseči, je stopnja resnice o tistih dejstvih, ki jih stranka v postopku dokazuje in na katera opira svoje zahtevke. Izpolnitev dokaznega standarda je namreč uspeh dokazovanja, je dokazanost. Pri tem se v precejšnji meri naslonimo na pravdni postopek, sestavni del katerega dokazni postopek je in njegove zakonske določbe, ki se smiselno uporabljajo v izvršilnem postopku. Tu se srečamo z dokaznim bremenom v povezavi s trditvenim bremenom. Za stranke je namreč izrednega pomena, katera od njiju mora dejstva zatrjevati, saj mora dejstva, ki jih zatrjuje, opreti na dokaze (dokazno breme), da se ne bi postopek končal z non-liquet situacijo, kar bi pomenilo neuspešen dokazni postopek. Ker se dokazi presojajo na podlagi dokaznih standardov, nas to privede do spoznanja, da nižje postavljeni dokazni standard pomeni večjo verjetnost, da bo dokazni postopek uspešno izpeljan in obratno, obratno pa velja za višji dokazni standard. Za uspešno razumevanje samega pojma dokaznega standarda in presojanja o tem, kakšna stopnja dokaznega standarda je primerna v posameznem primeru, je dobro, da poznamo tudi teorije, ki so jih oz. jih še zastopajo nekateri pravniki in teoretiki. Pri tem izstopa predvsem teorija korespondence (spoznanje je resnično, kadar subjektivna slika ustreza objektivni stvarnosti), ki je opremljena z vedno več kritikami novejših teorij. Ta teorija bi namreč pomenila zahtevo po visoki stopnji prepričanja, morda lahko govorimo celo o gotovosti dokaznega standarda, ki pa jo je, glede na vsa znana dejstva in nekatere nepremostljive ovire med procesom spoznanja, težko pričakovati ali celo zahtevati. Zato se večina novodobnih teoretikov zavzema za verjetnost kot stopnjo dokaznega standarda in celo njeno prožnost (od verjetnosti do pretežne verjetnosti). Ob obravnavi teme hitro pridemo do spoznanja, da je definicija samega dokaznega standarda problematična in velja za eno najbolj spornih vprašanj teorije in prakse ter kliče po vsebinski napolnitvi. Če se osredotočimo na izvršilni postopek, se tam v večini primerov zahteva dokazni standard verjetnost, sicer naj to še vedno ne bi veljalo za meritorne sklepe (odločanje o glavni stvari), je pa dokazni standard izrecno znižan v postopku za izdajo začasne odredbe. To določa tudi rek fumus boni iuris, saj naj bi to vodilo v bolj smiselne, hitre postopke in pomenilo večjo ekonomičnost. To v izvršilnem postopku izhaja iz še enega vidnejšega načela, načela stroge formalnelegalitete. Po tem načelu še enkrat več presojamo o smiselnosti postavljanja previsokih dokaznih standardov v izvršilnem postopku. Izvršilni sodnik je namreč pri svojemodločanju vezan na izvršilni naslov in mora v njem ugotovljeno terjatev upoštevati.Prepovedano je ponovno odločanje o že pravnomočni zadevi. Ponovno pa se vprašanje dokaznih standardov postavlja pri odločanju o pravnih sredstvih v izvršilnem postopku, predvsem pri odločanju o ugovoru dolžnika in ugovoru tretjega. Tudi tukaj je nova ureditev prinesla spremembe, s tem ko prepušča dokončno odločitev o tem izvršilnemu sodniku in ne napotuje več na pravdo, četudi gre za
Ključne besede: izvršilni postopek, dokazni standardi, resnica, spoznanje, dokazovanje, načela, verjetnost
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2100; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (390,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici