| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
RAZVOJ SPLETNE APLIKACIJE ZA DINAMIČNO RAZPOREJANJE PROIZVODNJE V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Andrej Knaflič, 2009, doktorska disertacija

Opis: Raziskava obravnava razvoj spletne aplikacije za potrebe dinamičnega razporejanja proizvodnje v malih in srednjih podjetjih. Medtem ko večja podjetja lahko investirajo v ljudi in ustrezno tehnologijo, ki podpira aktivnosti razporejanja, številna mala in srednja podjetja trpijo prav zaradi pomanjkanja podpore pri upravljanju le-teh. Glavni cilj je bil razvoj stroškovno ugodne, učinkovite rešitve za potrebe razporejanja proizvodnje v malih in srednjih podjetjih s poudarkom na dostopnosti, neodvisnosti od platform in enostavnosti uporabe. Zaradi tega smo se odločili za razvoj spletne rešitve, pri kateri je bil glavni poudarek na razvoju inteligentnega in dinamičnega uporabniškega vmesnika. Rešitev je zgrajena modularno in omogoča dinamično razporejanje naročil v proizvodnjo na podlagi metode umetne inteligence - genetskih algoritmov. Rešitev je razvita kot samostojen informacijski sistem, ki preko administracijskega vmesnika omogoča upravljanje praktično vseh aktivnosti razporejanja. Tako lahko posameznim uporabniškim skupinam določamo ustrezne dostopne pravice in s tem uporabnikom omogočamo izvajanje posameznih aktivnosti. Poleg tega je v nalogi zajetih še pet glavnih funkcionalnosti, ki podpirajo dejavnosti razporejanja. Tako rešitev omogoča popisovanje sredstev s katerimi podjetje razpolaga, uporabo le-teh v procesu planiranja proizvodnje, zbiranje podatkov o proizvodnih aktivnostih, ažurno razpečevanje informacij in izvajanje nadzora nad dogajanjem v sistemu.
Ključne besede: Dinamično razporejanje proizvodnje, Razvoj spletne rešitve, Spletni uporabniški vmesnik, WAMP (Windows, Apache, MySQL, PHP), Majhna in srednje velika podjetja (MSP)
Objavljeno: 31.08.2009; Ogledov: 4192; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
VPLIVI NOVEGA KAPITALSKEGA SPORAZUMA PRI KREDITIRANJU MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ V NOVI KBM
Metka Hojs, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetniki, ki so prerasli fazo ustanovitve v svojem življenjskem ciklu in so v fazi razvoja in rasti podjetja, so svoje največje težave pri poslovanju strnili v dve ključni točki. Pri širitvi poslovanja kot prvo težavo navajajo pridobitev ustreznih kadrov. Zanimivo je, da je bil v raziskavi o financiranju MSP v Sloveniji leta 2002 ta problem izpostavljen kot bolj žgoč od pričakovanega, ki bi naj bil največji pri razvoju podjetja, to je financiranje. Podjetniki so težave pri dostopu do virov financiranja postavili šele na drugo mesto. MSP so v Evropi in v Sloveniji izjemen potencial za gospodarstvo. Njihov obstoj in delovanje ob drugih dejavnikih pomembno pogojuje tudi ustrezno finančno okolje in viri financiranja. Dolžniško financiranje v obliki bančnih kreditov je za MSP najbolj dostopen vir kapitala, kljub temu, da je drag in v omejenih količinah. Danes, v času finančne krize in na pragu recesije, so se pogoji za pridobitev bančnih kreditov za MSP še zaostrili. K temu so v določeni meri prispevale tudi spremembe in določila novega kapitalskega sporazuma Basel II ter zahteve evropske direktive CAD3, ki od poslovnih bank zahtevata kapitalsko ustreznost, prilagojeno boniteti komitentov in podrobno opredelitev vseh tveganj, katerim so banke izpostavljene pri svojem poslovanju. Težko bi trdili, da je vpliv Basla II za kreditiranje MSP ugoden. Zaradi individualne presoje tveganosti vsakega bančnega posla posebej, so na slabšem predvsem mlada podjetja in tista s slabimi finančnimi rezultati poslovanja. Kreditiranje MSP je s strani bank ocenjeno kot zelo tvegano, ker vedno obstaja možnost prepletanja podjetniških financ z zasebno porabo. Pri odobravanju kreditov MSP banke izdelajo bonitetno oceno podjetja na osnovi preteklih poslovnih rezultatov ter načrtovanih bodočih poslovnih izidov za najmanj eno leto, pri dolgoročnem kreditiranju pa tudi do pet let. Zelo pomembno je, da podjetnik posreduje bančnemu delavcu čim več informacij o svoji dejavnosti, poslovnih partnerjih in trgih, na katerih posluje ter predstavi bodoče načrte za razvoj in rast podjetja in ponudi ustrezno zavarovanje za predlagani kreditni posel. Evropa na čelu z Evropsko komisijo se zaveda pomena MSP za evropsko gospodarstvo, zato namenja MSP veliko pozornost in milijone evrov finančne pomoči za financiranje obratnega kapitala, za izvajanje mednarodnih poslov, za internacionalizacijo, za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije ter za okoljevarstvene naložbe. Finančna sredstva so MSP na voljo v obliki kratkoročnih in dolgoročnih kreditov, v obliki subvencij, donacij in garancij ter v obliki jamstev. MSP pa morajo poznati pot do informacij o virih, ki so na razpolago, načine kako do njih dostopati in vedeti kateri so zanje v dani situaciji razvoja podjetja pravi in najugodnejši. Preživetje finančne krize in recesije lahko primerjamo z golim preživetjem v naravi, kjer preživijo samo najboljši. Menim, da bodo to krizo preživela tista MSP, ki bodo imela pravo idejo, jasne cilje, aktivno delovanje, motivirane zaposlene, ki bodo uspela vzpostaviti uspešna partnerstva in najti pravo banko.
Ključne besede: Financiranje, Mala in srednje velika podjetja, Kreditno tveganje, Bančni krediti, Basel II, Kapitalske zahteve, Finančna kriza, Zavarovanje
Objavljeno: 24.11.2009; Ogledov: 2275; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (644,17 KB)

8.
VIRI FINANCIRANJA MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ S POUDARKOM NA SLOVENIJI
Niko Zagoršek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem želel predstaviti pomen, vlogo in razširjenost različnih virov financiranja pri malih in srednje velikih podjetjih. Osredotočil sem se na območje Evropske unije pri čemer sem največji poudarek namenil Sloveniji. V nalogi sem želel ponazoriti primerjavo različnih virov financiranja v Sloveniji in EU. Podjetja si lahko finančna sredstva zagotovijo na različne načine. V osnovi ločimo notranje in zunanje financiranje. Notranje financiranje predstavljajo dobiček, amortizacija in druge kratkoročni denarni tokovi. Zunanje financiranje pa obsega bančne kredite, leasing, factoring, forfeting, državne vire… Vsa podjetja se z vprašanjem financiranja srečajo že ob ustanoviti podjetja in kasneje z razvojem, rastjo in širitvijo dejavnosti. Tako podjetnik že v začetni oziroma razvojni fazi naleti na ovire, ki so posledica predragih finančnih sredstev (zavarovanja, garancije), nezadostne informiranosti in s tem nepoznavanje in nezaupanje do neutečenih virov financiranja. To je vzrok, zaradi katerega se podjetniki malih in srednje velikih podjetij zatekajo k dolžniškim virom financiranja, medtem ko je lastniško financiranje še v začetni razvojni fazi. Pri presoji o višini zadolženosti se podjetniki odločajo o tistih virih sredstev, ki so na podlagi njihove sposobnosti kritja najhitreje dostopna.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: financiranje, mala in srednje velika podjetja, lastniško financiranje, dolžniško financiranje, bančni krediti, leasing
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 2187; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
PLANIRANJE RAZVOJA TURISTIČNE KMETIJE KOROŠEC
Lana Petković, 2010, diplomsko delo

Opis: V sodobnem tržnem gospodarstvu lahko v zadnjih letih opazimo porast števila malih in srednje velikih podjetij, ki so s hitro rastjo dosegla ključno vlogo v številnih panogah in s tem prisilila tudi velika podjetja k dinamiki. Velik del malih in srednje velikih podjetij predstavljajo družinska podjetja, ki postajajo pomemben dejavnik razvoja slovenskega gospodarstva. Vendar pa skromen delež malih podjetij zraste v srednje velika podjetja, saj jih veliko (okoli 40%) ne preživi prva tri do štiri leta po ustanovitvi. Zato je pomembno, da se razvoju podjetja posveti veliko pozornosti, in da se izvede dosledno, saj je od tega odvisno preživetje podjetja na trgu. V ta namen sem v diplomskem delu predstavila razvoj turistične kmetije na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Iz napisanega lahko povzamem, da je planiranje razvoja podjetja kompleksen proces in bistvena sestavina pri poslovanju podjetja. Zato sem potek razvoja turistične kmetije predstavila na primeru šest let delujoče Turistične kmetije Korošec — Apartmaji in wellness center, Urška Reberčnik, s.p.
Ključne besede: • majhna in srednje velika podjetja, • družinsko podjetje, • razvoj, • politika podjetja, • vizija, • poslanstvo, • smotri, • temeljni cilji, • strateški management, • splošne strategije, • temeljne strategije, • poslovne strategije, • Turistična kmetija Korošec
Objavljeno: 21.07.2010; Ogledov: 2092; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
MODEL PRIDOBIVANJA FINANČNIH SREDSTEV SLOVENSKIH PODJETIJ IZ SKLADOV EVROPSKE UNIJE
Saša Sveršina, 2010, specialistično delo

Opis: Številna evropska podjetja, zlasti mikro, mala in srednje velika podjetja, se soočajo s posebnimi težavami pri dostopu do financiranja. To ne ogroža samo razvoja podjetij, temveč pogosto predstavlja oviro že za njihovo ustanovitev. Zato je nujno, da se podjetjem zagotovi privlačno finančno okolje z namenom pospeševanja podjetništva in s tem rasti v Evropi. Evropska unija se je prav iz tega vzroka resno lotila tega izziva in razvila številne različne oblike finančne pomoči za tovrstna podjetja.V nalogi smo razjasnili možnosti, ki jih ponuja Evropska unija za financiranje podjetij, zahtevane postopke in oblike pomoči, ki jih imajo podjetja na voljo v procesu pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo raziskave ugotavljali, kako uspešna so slovenska podjetja pri črpanju sredstev iz skladov Evropske unije.
Ključne besede: Mikro, mala in srednje velika podjetja (MMSP), Evropska unija (EU), skladi Evropske unije, črpanje sredstev iz skladov Evropske unije, strukturni skladi, Evropski socialni sklad (ESS), pobude skupnosti
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 2951; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici