Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo proučevali ozaveščenost vegetarijancev in veganov o pomenu vitamina B12 v prehrani, razloge za sprejetje njihovega načina prehranjevanja, razširjenost uporabe prehranskega dopolnila z vitaminom B12 ter razloge za njegovo uporabo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 248 oseb, in sicer 56 % veganov, 22 % lakto-ovo vegetarijancev, 9 % ovo vegetarijancev, 7 % lakto vegetarijancev in 6 % preostalih (prevladujejo presnojedci, 1 frutarijanec, 4 osebe občasno uživajo ribe – pesci vegetarijanci). Kot najpogostejši razlog za sprejetje vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja so anketirani navedli moralno-etični (64 %); skrb za zdravje je prevladovalo zgolj pri četrtini vprašanih. Izmed vseh sodelujočih jih je 72 % navedlo, da uživajo prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Kot najpogostejši razlog uporabe tega prehranskega dopolnila navajajo način prehranjevanja in preventivno uporabo. Anketiranci so dobro ozaveščeni o pomenu vitamina B12 v prehrani in o posledicah njegovega pomanjkanja, pomanjkljivo pa je poznavanje živil, ki ta vitamin vsebujejo. Mnenje, da osebe, ki imajo uravnoteženo, raznoliko in zdravo prehrano, ne potrebujejo prehranskih dopolnil, ne glede na način prehranjevanja, je med anketiranimi neopredeljeno. Ocena te trditve je statistično pomembna v povezavi z izobrazbo (Χ2 = 35,87); višja izobrazba se povezuje z ozaveščenostjo, da prehranska dopolnila ob uravnoteženi, raznoliki in zdravi prehrani niso potrebna.
Ključne besede: vitamin B12, prehranska dopolnila, prehrana, zdravje, vegetarijanstvo
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 551; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Sodobnim slovenskim potrošnikom v današnjem času hitra, napredna tehnologija, mediji in globalizacija, omogočajo dostop do velike količine informacij v relativno kratkem času. Tako le-ti postajajo vse bolj osveščeni na različnih področjih, še posebej veliko pozornosti pa polagajo zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, kar se odraža tudi v njihovih preferencah in nakupnem procesu. V zadnjem desetletju postajajo tabu teme tudi meso, vidik vplivov mesa na zdravje ljudi, škodljivosti živinoreje na okolje, neetičnost vzreje živine, v letu 2019 pa smo lahko veliko slišali tudi o aferah z mesom. Vse to se odraža na mišljenju in preferencah potrošnikov pri prodaji mesa. Tako bo namen našega diplomskega projekta analizirati morebitne vplive na preference in obnašanje slovenskih potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov. V prvem delu diplomskega projekta je predstavljena teoretična podlaga treh področij, tj. veganstva oz. vegetarijanstva, ozaveščanja o zdravi prehrani ter vpliva medijev, ki na podlagi oglaševanj pa tudi skozi različne informativne prispevke oblikujejo mnenja oziroma preference sodobnih slovenskih potrošnikov v procesu nakupa mesa in mesnih izdelkov. V nadaljevanju sledi analiza omenjenih dejavnikov na podlagi primarnih podatkov, in sicer anketnega vprašalnika in intervjuja z enim izmed direktorjev podjetja Jagros d.o.o. Le-ti nam pomagajo priti do zaključka, v kolikšni meri teoretično predstavljeni vidiki dejansko prispevajo oziroma vplivajo na izbiro in količino nakupov mesa in mesnih izdelkov pri slovenskih potrošnikih.
Ključne besede: potrošnja mesa, vplivi na preference potrošnikov, kakovost, lokalnost, ekološkost, brez GSO, veganstvo, vegetarijanstvo, zdravje, skrb za okolje, mediji, afere z mesom, oglaševanje mesa
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1112; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1000,97 KB)

Opis: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Ključne besede: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2332; Prenosov: 426
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri je razširjeno vegetarijanstvo med učitelji prve triade, kakšen je učiteljev odnos do živali, zakaj se, če se, odločajo za živali v razredu, kako se učitelji soočajo s predsodki do živali, kakšen je učiteljev odnos do vseh živih bitij in kakšne so vrednote učiteljev. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 200 učiteljev, v starosti od manj kot 30 do več kot 50 let, s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovitve raziskave kažejo, da je večina anketiranih učiteljev vsejedcev, število vegetarijancev, veganov in presnojedcev, pa ni zanemarljivo majhno. Pri nekaterih odgovorih je prišlo do razhajanj in ravno način prehranjevanja, pri nekaterih odgovorih, vpliva na mnenje, ki so ga učitelji podali. Z raziskavo se je tudi pokazalo, da ne glede na to, kakšen je učiteljev način prehranjevanja, se ne dopušča grdega ravnanja z živalmi in naravo. Učitelji se zavedajo, da so učencem zgled in kot takšni skušajo najbolj pravilno ravnati v vsakodnevnih situacijah. Čeprav se diplomsko delo usmerja predvsem v pravice živali in vegetarijanstvo, je tematika predstavljena iz različnih zornih kotov zaradi boljšega ujemanja pomembnosti obravnavane teme.
Ključne besede: učitelj, vegetarijanstvo, pravice živali, odnos do živali, živali v razredu, vpliv živali na ljudi
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 1092; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vegetarijanska prehrana predšolskih otrok je predstavljen prvotni namen prehranjevanja, ta je zagotovitev energijskih in prehranskih potreb organizma ter nemoteno delovanje njegovega imunskega sistema. Vsebina je usmerjena v vzroke oziroma motive ljudi, staršev, ki so se odločili za vegetarijansko prehrano. Starši so tisti, ki izbirajo, pripravljajo in ponudijo hrano otroku. Imajo pomembno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranskih navad. Uravnotežena vegetarijanska prehrana lahko zagotovi vse potrebne snovi za razvijajočega se otroka. Opisan je pomen ekološko pridelane hrane v vegetarijanski prehrani otrok. Z izbiro ekoloških živil otroci zaužijejo celovito živilo, ki je polnejšega okusa kot konvencionalno pridelana hrana. Govor je o javnih vrtcih, ki se pogosto srečujejo z vprašanjem, ali je za predšolske otroke primerna vegetarijanska prehrana.
Ključne besede: vegetarijanstvo, predšolski otroci, ekološka hrana, prehranjevalne navade, javni vrtci in vegetarijanstvo.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 2195; Prenosov: 422
Celotno besedilo (757,21 KB)