Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Razvoj družbe in dejstvo, da se vedno več ljudi odloča za nakup izdelkov in storitev preko spleta, je pomembno, da je vsebina spletne strani dobro opremljena s pravilno izbranimi, oblikovanimi in odzivnimi spletnimi elementi. Pojma uporabniški vmesnik (ang. User interface) in uporabniška izkušnja (user experience) sta med seboj zelo povezana, vendar obstajajo določene razlike. Uporabniški vmesnik (UI) zajema interaktivno plat spletne strani, pri kateri uporabnik uporablja pripomočke kot so tipkovnica, miška, ipd., da se skozi vmesnik navigira in pride do želenih podatkov spletne strani, medtem ko se uporabniška izkušnja nanaša na celotno izkušnjo, ki jo ima oseba pri interakciji s spletno stranjo. Zajema vse vidike uporabnikove interakcije, vključno z njihovimi zaznavami, čustvi, preferencami in mislimi pred, med in po uporabi spletne strani. V magistrskem delu želimo raziskati področje vedenja porabnikov glede na spremembo elementov spletne strani. Zanima nas kako se porabniki obnašajo glede na spremembe subtilnih elementov spletne strani in v kakšni meri lahko opazimo to razliko. Namen je ugotoviti s pomočjo katerih dejavnikov, spletna stran, dobi največ klikov na ponudbo in kako pomembna je mobilna odzivnost v današnjem času. Ugotoviti želimo kako so porabniki občutljivi na spremembe in enostavnost uporabniške izkušnje. V sodobni digitalni dobi je naša raziskava razkrila izjemen pomen odzivnega dizajna spletnih strani. Celo najmanjše subtilne spremembe elementov spletne strani lahko pomembno vplivajo na vedenje uporabnikov ter lahko znatno vplivajo na prihodek podjetij. Raziskava je nedvoumno poudarila nujnost odzivnega oblikovanja v digitalni dobi. Neuspeh pri optimizaciji mobilnega spletnega mesta zatira konkurenčnost podjetij. Tukaj lahko predvsem poudarimo pomembnost testiranja (A/B) subtilnih sprememb elementov, kljub temu, da na prvi pogled spremembe ne delujejo pomembne. Iz raziskave je razvidno, da strateško postavljenega gumba za poziv k dejanju nad mejo vidnega polja prinese pomembne pozitivne spremembe poslovanja. Odziven dizajn ni več možnost, ampak je strateški temelj digitalnega uspeha.
Ključne besede: Poslovno komuniciranje, vedenje porabnikov, zadovoljstvo porabnikov, uporabniška izkušnja, odziven uporabniški vmesnik
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 35
Celotno besedilo (6,80 MB)

Opis: Magistrska naloga zajema področje blagovne znamke s poudarkom na njenem pomenu v marketinškem konceptu, kjer blagovne znamke postajo sidro opazovanja in jedro strateškega razmišljanja podjetja. Blagovne znamke pomenijo eno ključnih premoženj podjetij, premoženje, katerega vrednost se udejanja na strani porabnika. Porabniki so tisti, ki ne kupujejo le izdelkov, prvobitno kupujejo koristi, in prednost ima tisto podjetje, ki ne prodaja zgolj izdelkov brez slike v mentalnem okvirju porabnika, temveč so njihovi izdelki priznane blagovne znamke. Za dobrega tržnika je pomembno, da ve, kako lahko sam pripomore k temu, da bodo porabniki čim bolj razumeli, kaj so lastnosti izdelka ali storitve, ki jo ponuja na trg, da ima jasno definirano svojo identiteto in se trudi, da ta identiteta v čim večji meri sovpada s sliko, ki jo imajo o izdelku oziroma storitvi porabniki. S celovitim marketinškim spletom tržnik stremi k temu, da identiteta izdelkov z znamko, ki jih ponuja na trgu, sovpada z dobljenim imidžem, ki mu ga priznava porabnik. Na imidž izdelka pa lahko poleg lastno kontroliranih dejanj vplivajo tudi zunanji vplivi, kot na primer država porekla, iz katere prihaja določen izdelek. Da lahko tržnik obvladuje vedno bolj zapletenega porabnika, ki živi pod čedalje večjim časovnim stresom, z vedno večjim možnim dostopom do informacij, se mora izobraževati in namenjati pozornost tudi področju vedenja porabnikov; kaj so tisti dejavniki, ki vplivajo na njihovo vedenje, kako porabnik sprejema odločitve, kaj počne z izdelkom, kaj se zgodi, ko izdelek preneha uporabljati, kaj pravzaprav predstavlja vrednost v očeh porabnik ipd. To je področje raziskovanja porabnikov. Z vedenjem porabnikov in blagovnimi znamkami se ukvarjamo tudi v empiričnem raziskovalnem delu magistrske naloge. Na trg vsakodnevno vstopajo blagovne znamke, ki zaradi prevladujočega tržnega deleža blagovnih znamk Pivovarne Laško in Pivovarne Union predstavljajo izjemno agresivne sledilce, izjemen problem pri sledilcih pa nastopi, če za svojo strategijo konkurenčnega nastopanja izberejo najslabši možni scenarij, to je konkuriranje na cenovni politiki, se pravi s ceno. Konkuriranje s ceno pomeni padanje vrednosti celotne kategorije, v našem primeru kategorije piva v Sloveniji. Trgovci so iznajdljivi, bitka med njimi je neizprosna, zato tudi sami namenjajo veliko pozornosti raziskovanju porabnikov. V povezavi s kategorijo piva v svojih komunikacijskih naporih poleg privlačne cene pogosto izpostavljajo poreklo piva, ki ga prodajo. Češka in Nemčija sta pionirski državi v pivovarski industriji in dober imidž, ki je ponesel to panogo po celem svetu, trgovci izkoriščajo tudi v svojih komunikacijah s poudarkom, da tudi sami prodajajo svoje izdelke z znamkami iz teh držav. Namen naloge je bil preveriti, kako porabniki razumejo to komunikacijo, ali ji zaupajo in ali dejansko opazijo razliko med pivom trgovskih blagovnih znamk in pivom priznanih proizvajalcev. Proučili smo tudi, kakšen je vpliv države porekla na percepcijo organoleptičnih lastnosti piva.
Ključne besede: Marketing, blagovna znamka, država porekla, vedenje porabnikov, nakupni proces, kakovost v nakupnem procesu, organoleptične lastnosti izdelka.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1367; Prenosov: 210
Celotno besedilo (5,37 MB)

Opis: V teoretičnem delu smo naprej predstavili osnovne pojme (prehranska dopolnila, vedenje porabnikov in nakupni proces). Nato smo preučili vedenje porabnikov prehranskih dopolnil z predstavitvijo elementov vpliva na vedenje porabnikov prehranskih dopolnil in proces nakupa prehranskih dopolnil. Sledilo je osrednje poglavje, v okviru katerega smo preučili modele teorij načrtovanega vedenja (nadalje TNV), predstavili njihov razvoj in opredelitev, ter jih predstavili tudi posebnosti in značilnosti modelov TNV na področju proizvodov in storitev povezanih z zdravjem ljudi. V raziskovalnem delu naloge smo uvodoma podali splošen pregeld trga prehranskih dopolnil v Sloveniji. Nato smo na podlagi kvantitativne raziskave analizirali vedenje porabnikov prehranskih dopolnil na podalgi TNV v Sloveniji. Ponazorili smo rezultate raziskave, preverili zastavljene hipoteze, podali ključne ugotovitve in predloge ter sklep. Temeljna ugotovitev naloge je, da lahko TNV vedenja v veliki meri napove vedenje porabnikov prehranskih dopolnil v Sloveniji, ob upoštevanju zdrastvene motivacije porabnikov. Navedeno izhaja iz ugotovitve, da obstajajo statistično značilne razlike v vplivu socialno kognitivnih konstruktov o nameri uživanja prehranskih dopolnil pri porabnikih prehranskih dopolnil, z visoko stopnjo zdravstvene motivacije in tistimi, z nizko. Napoved vedenja pa je nekoliko omejena le ob upoštevanju razlik, med porabniki s pozitivnimi in negativnimi stališči do vedenjske namere uživanja prehranskih dopolnil, saj med njimi ne obstajajo statistično značilne razlike.
Ključne besede: teorija načrtovanega vedenja, prehranska dopolnila, vedenje porabnikov
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 2956; Prenosov: 502
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: V diplomskem delu sem analizirala vedenje porabnikov- prebivalcev Slovenije pri letni porabi prehrambnih izdelkov v zadnjih dvanajstih letih. Podatki, namenjeni javnosti, so pokazali, da se je poraba skoraj vseh prehrambnih izdelkov zmanjšala. Leta 2007 se je začela svetovna ekonomska kriza, ki je zajela tudi Slovenijo, prav tako je znano, da se indeks staranja prebivalstva v Sloveniji veča. Na osnovi podatkov, ki so namenjeni javnosti, kot so bruto družbeni proizvod, zaposlenost, ter indeks staranja prebivalcev in izdatki gospodinjstev za življenjske potrebščine, sem ugotavljala v kolikšni meri so ti dejavniki vplivali na zmanjšano porabo prehrambnih izdelkov prebivalcev v Sloveniji. Raziskovanje je pokazalo, da je nakupno vedenje prehrambnih izdelkov Slovencev v največji meri pod vplivom družbe in skupin, prav tako pa je na zmanjšano porabo nekaterih prehrambnih izdelkov v zadnjih dvanajstih letih vplivala tudi ekonomska kriza in vse več starejšega prebivalstva.
Ključne besede: vedenje porabnikov, raziskovanje marketinga, vplivi na vedenje porabnikov, prehrambni izdelki
Objavljeno v DKUM: 27.06.2016; Ogledov: 890; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Trg ekoloških živil je svojevrsten trg, ki raste v vseh gospodarskih razmerah, tako v recesiji kot konjunkturi, vedenje porabnikov na tem trgu pa se nekoliko razlikuje od vedenja porabnikov na trgu konvencionalnih živil. Kljub temu da je tudi na tem trgu cena poglavitna ovira za nakup, pa obstajajo na drugi strani pomembni motivi, ki pripomorejo k odločitvi za nakup. Dejstvo je namreč, da je vpletenost porabnika v tem nakupnem procesu bistveno večja, kot je pri nakupu običajnih oziroma konvencionalnih živil. V nalogi nas je zanimal pogled na trg ekoloških živil skozi prizmo porabnika ter konkretno nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil v Sloveniji. V teoretičnem delu naloge smo predstavili ekološko kmetijstvo, ekološka živila in trg ekoloških živil, opisali smo vedenje porabnikov, predstavili porabnika na trgu ekoloških živil ter njegove motive in ovire za nakup ekoloških živil. V raziskovalnem delu naloge smo podrobno raziskali nakupno vedenje porabnikov ekoloških živil. Osnovni raziskovalni problem, ki smo si ga zadali, je bilo nezadostno poznavanje nakupnega vedenja porabnikov ekoloških živil. Osnovni cilj, iz katerega smo potem izpeljali vse ostale cilje, pa je torej bil raziskati nakupno vedenje porabnikov na trgu ekoloških živil v Sloveniji. Z analizo podatkov smo na podlagi zastavljenih hipotez prišli do naslednjih zaključkov: - Ne moremo trditi, da ženske pogosteje kupujejo ekološka živila kot moški. - Kupci najpogosteje kupujejo ekološka živila v trgovinah z izdelki vsakdanje rabe. - Gospodinjstva z višjim neto dohodkom porabijo mesečno več za nakup ekoloških živil. - Med višino izobrazbe in pogostostjo nakupa ekoloških živil ni povezave. - Porabniki izmed ekoloških živil najpogosteje kupujejo ekološko sadje in zelenjavo. - Glavna ovira za nakup ekoloških živil je visoka cena. - Porabniki si želijo širšo ponudbo ekoloških živil slovenskega porekla. Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je tudi ta, da je, glede na obstoječe podatke iz preteklih let, delež porabnikov ekoloških živil v Sloveniji bistveno narasel.
Ključne besede: ekološka živila, ekološko kmetijstvo, porabnik ekoloških živil, nakupno vedenje porabnikov.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 2001; Prenosov: 273
Celotno besedilo (957,08 KB)