| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 418
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Globoko okrepitveno učenje za igranje iger na podlagi video vhoda
Monika Bozhinova, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z okrepitvenim učenjem agentov za igranje računalniških iger. V ta namen smo implementirali tri modele agenta, ki temeljijo na uporabi nevronske mreže za aproksimacijo funkcije vrednosti akcij, in predlagali lastno izboljšano arhitekturo dvobojevalne dvojne Q-mreže. Učenje smo izvajali na igrah Pong in Beamrider iz nabora iger Atari 2600. Ugotovili smo, da z našim pristopom dosežemo boljšo zmogljivost agenta kot globoka Q-mreža, dvojna globoka Q-mreža in dvojna globoka Q-mreža z dvobojevalno arhitekturo v igri Pong, medtem ko se v igri Beamrider agent uči počasneje, predvidoma zaradi šuma v drugačni predstavitvi stanja, ki ga predlagani model uporablja.
Ključne besede: globoko okrepitveno učenje, nevronske mreže, globoka Q-mreža, dvobojevalna arhitektura, igre Atari, Pong, Beamrider
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 9; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
Razvoj spletnih aplikacij z večnajemniško in metapodatkovno arhitekturo
Ivan Magdić, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetja in stranke želijo stroške gostovanja in programske opreme čim bolj omejiti. Z aplikacijami, ki imajo arhitekturo za določenega najemnika in nato gostijo kot posamezno instanco, se stroški gostovanja linearno povečujejo na najemnika. Pri večnajemniški arhitekturi podjetja uporabljajo iste aplikacije, storitve in podatkovne baze, kar zmanjšuje stroške gostovanja, razvoja in vzdrževanja. Večnajemniška arhitektura mora zagotoviti zasebnost podatkov posameznih najemnikov in nadgradljivost aplikacije. To magistrsko delo opisuje arhitekturo programske opreme, ki je nadgradljiva, nastavljiva in učinkovita za več najemnikov. Delo se osredotoča na večnajemniško arhitekturo, oblikovano v programskem jeziku PHP z uporabo okvira Laravel za določanje trdne arhitekture aplikacij. Vse to je narejeno za boljše razumevanje zmogljivosti, varnosti, izvajanja in vloge večnajemniške arhitekture aplikacij. Delo podrobneje pojasnjuje večnajemniško arhitekturo, metapodatkovno arhitekturo in tri pristope k podatkovnim bazam. Pojasnjuje, da je večnajemniška programska aplikacija vrsta gostujoče programske opreme, ki različnim najemnikom služi posamezno iz ene instance aplikacije. Najemniki so lahko ena stranka, organizacija ali celo podjetje. Magistrsko delo primerja večnajemniško arhitekturo z enoinstančno ter enonajemniško arhitekturo. Večnajemniška arhitektura se od večinstančne razlikuje po tem, da ima večinstančna arhitektura več (različnih) kopij programske opreme, ki služi strankam, medtem ko ima večnajemniška eno samo instanco programske opreme na strežniku, ki služi več najemnikom. Pojasnjena je tudi arhitektura večnajemniške podatkovne baze. Ločene podatkovne baze, skupne podatkovne baze, skupne sheme, ter skupne podatkovne baze, ločene sheme so trije različni pristopi, obravnavani v magistrskem delu. Poglavju o večnajemniški arhitekturi sledi razlaga metapodatkovne arhitekture, razloženo pa je tudi, kako lahko zmanjša povezavo med poslovno in programsko implementacijo, izboljša prilagodljivost oblikovanja in poveča ponovno uporabo sistema. Podrobno je opisano, kako je Force.com, ustvarjalec največje CRM storitve na trgu, implementiral metapodatkovno arhitekturo v svoje aplikacije. Poleg razlage arhitektur, na katerih temelji prototipna aplikacija, je predstavljena tudi razlaga sestavnih delov sistema aplikacije. Prototipna aplikacija je bila ustvarjena z odprtokodnimi in prosto dostopnimi spletnimi tehnologijami in knjižnicami. Za razvoj prototipov aplikacij je bil uporabljen programski jezik PHP z Laravel okvirjem, skupaj z NGINX kot spletnim strežnikom in MySQL kot podatkovno bazo. Za lokalni razvoj in testiranje sta bila uporabljena Docker in tehnologija vsebnikov. V naslednjem poglavju je preučen in povzet prilagojen pristop k podatkovni bazi, ki ga uporablja prototipna aplikacija. Temelji na pristopih ločene podatkovne baze ter ločene podatkovne baze, skupne sheme, z manjšo prilagoditvijo pri ločevanju podatkov najemnikov. Razložena je sistemska arhitektura ali sklad LEMP, čemur sledijo pomisleki glede varnosti. Pojasnjuje tudi, kako je bila dosežena identifikacija najemnika ter kako sta bila najemodajalec in najemnik strukturirana in uporabljena. Modul najemodajalca se nahaja na nivoju korenske domene, najemniki pa so locirani in identificirani na podlagi poddomen. Modul najemodajalca je namenjen upravljanju najemnikov s preprostimi dejanji, kot so ustvarjanje, posodabljanje in brisanje. Poleg teh ukazov, lahko uporabniki modula najemodajalca filtrirajo ali prekličejo dostop za določene najemnike, če ne spoštujejo pogodbe. Sledeče poglavje opisuje, kako smo ustvarili in strukturirali projekt Laravel ter katere ukaze smo uporabili za doseganje končnega rezultata. Za dostop do podatkov, povezanih z najemniki, obstajata dve komponenti. Prva je uporabniški vmesnik, v katerega se lahko uporabnik vpiše s svojimi poverilnicami (e-poštni naslov in geslo), druga pa je REST API.
Ključne besede: Spletna aplikacija, Večnajemniška arhitektura, Metapodatkovna arhitektura, Laravel
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 4; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Model oskrbe: revitalizacija obrežij reke vltave na območjih holešovice in karlin v pragi
Kaja Likar, 2021, magistrsko delo

Opis: Svet, v katerem živimo danes, je v krizi. Dnevno nas spremljajo apokaliptične katastrofe, napoved za prihodnost pa ni nič bolj svetla. Za preživetje bodo potrebne velike prilagoditve in spremembe. Poiskati je treba rešitev za planet, na katerega vplivamo s svojimi dejanji v sedanjosti, za prihodnost. Svet 21. stoletja je zagotovo svet mest. V urbanih območjih naj bi živela več kot polovica prebivalcev Zemlje. Kapitalistična akumulacija pušča viden odtis tudi na strukturi in delovanju mest. Spremembe v družbi in individualizacija imajo vpliv v mestih, oslabile so skupnost in občutek vključenosti ter posledično povzročile globoko vrzel med javnim in zasebnim. Mesto je postalo povsem privatizirano, potrebna je ponovna vključitev človeka v aktivno in živahno družbo. To pomeni, da morajo mesta ponovno postati prostor sobivanja, dogajanja, odprtih možnosti, zabave, dela, bivanja, proizvodnje ter drugih dejavnosti, ki omogočajo vitalnost in odpornost. V magistrskem delu je podan predlog urbanistične zasnove za regeneracijo mesta s konceptom samooskrbe. Zasnovane so arhitekturne rešitve ključnih posameznih stavb in prostorskih elementov, ki naj jo omogočajo. Predlog obsega povezavo mestne tržnice, inkubatorja za ponovno rabo materialov, prostorskih enot za razvoj znanja in prakse o agrikulturi (laboratoriji, učilnice, semenska banka) ter območja urbanega kmetijstva. Zasnova vseh stavb in prostorskih elementov je modularna, kar nudi fleksibilnost ter možnost prilagajanja glede na dejanske potrebe obsega in programa. Predlagana gradnja je v največji možni meri iz recikliranih materialov in predvidena za tako imenovano naredi si sam arhitekturo in urbanizem. Predlagane rešitve se lahko implementirajo na različnih lokacijah. Za testni primer je implementacija prilagojena glede na urbanistični plan in značilnosti specifične lokacije za regeneracijo nabrežja reke Vltave na območjih Holešovice in Karlín v Pragi.
Ključne besede: mesto prihodnosti, urbana regeneracija, urbano kmetijstvo, ponovna uporaba, naredi si sam arhitektura in urbanizem
Objavljeno: 08.10.2021; Ogledov: 54; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (88,10 MB)

4.
Alternativna stanovanjska gradnja: projektiranje osnovnega življenjskega prostora
Dejan Vrbančič, 2021, magistrsko delo

Opis: lovenija je področje stanovanjske preskrbe prepustila prostemu trgu, posledica so visoke cene lastniških in najemnih stanovanj. V magistrskem delu smo opozorili na težave in pomanjkljivosti nepremičninskega trga ter stanovanjske politike v Sloveniji. Predstavljen je alternativni model stanovanjske gradnje, s študijo fleksibilne prefabricirane in dostopne stanovanjske arhitekture. Zasnovani sistem gradnje je z uporabo različnih tipologij preizkušen na dveh mestnih lokacijah v Mariboru. Naloga se zaključi z ekonomsko študijo primerjave zasnovanega alternativnega sistema in klasičnega sistema gradnje.
Ključne besede: stanovanjska politika, alternativna stanovanjska gradnja, fleksibilna arhitektura, prefabrikacija, socialna gradnja, Maribor
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (35,48 MB)

5.
Termalno kopališče z apartmajskim naseljem v Prekmurju
Jure Koudila, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izdelali zasnovo termalnega kopališča z apartmajskim naseljem na stičišču treh prekmurskih občin: Murskosoboške, Puconske in Moravske, ki ponuja možen odgovor na razvoj tovrstne dejavnosti v regiji in na obravnavanem območju. Območje se nahaja v ruralnem okolju, in sicer severovzhodno od Murske Sobote. Lokacija je posebna zaradi neizkoriščene geotermalne vrtine z vsebnostjo kakovostne mineralne vode. Zasnova kompleksa temelji na povezovanju sodobne arhitekture z vernakularno in okolico. Koncept se naslanja na zasnove linearnih poti, na katere se po logičnem zaporedju priklapljajo različni programi, ki so značilne za ureditve prekmurskih vasi. Zasnova sledi smeri regionalne ceste, upošteva danosti reliefa in se odziva na osončenost lokacije. Volumni s programi se prilagajajo morfologiji okolja in so kar se da diskretno umeščeni v okolje. Stavbni elementi v kompleksu, ki so iz lesa, gline in slame, odgovarjajo na zapuščino vernakularne arhitekture območja. Umestitev kompleksa bi pomenila pridobitev dodatne ponudbe ter možnost za razvoj turizma in regionalni razvoj.
Ključne besede: arhitektura, zdraviliški turizem, termalno koplaišče, Prekmurje, Rimska čarda
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (90,56 MB)

6.
Prenova panonske domačije po načelih kritičnega regionalizma
Tadej Božak, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z enim izmed bolj perečih vprašanj slovenskega podeželja. Kaj storiti s kompleksi, med katerimi so prenekateri v prostor dobro umeščeni in glede na čas nastanka kakovostno izvedeni, vendar zaradi povsem drugačnega načina življenja na vasi danes več ne (z)morejo služiti svojemu prvotnemu namenu, zato večkrat samevajo in propadajo? V prvem sklopu smo obravnavali tri različne tematike, ki so nam služile kot podlaga za projektiranje v drugem delu naloge. Kot teoretični okvir smo izbrali principe t.i. kritičnega regionalizma, ki ga je poskušal definirati že Lewis Mumford v začetku 20. stoletja, sledila sta mu Alexander Tzonis in Liane Lefaivre, v današnjem času pa je širšemu strokovnemu krogu najbolj znana razprava Kennetha Framptona Nasproti kritičnemu regionalizmu: šest točk v prid arhitekturi odpora. Menimo, da naravnanost gibanja nakazuje eno izmed mogočih smeri delovanja arhitekturne prakse, ki se vsaj delno skuša zoperstaviti divjemu kapitalističnemu svetu in v tem nemirnem, mimobežnem času ponudi ljudem pristne izkušnje in prinaša novo upanje. Poglavje, ki sledi kritičnemu regionalizmu, je na nek način logična navezava nanj, saj če želimo kritično gledati na regionalne elemente, jih moramo najprej dobro poznati. Zato smo raziskali zgodovino in značilnosti tradicionalne panonske arhitekture, skušali razumeti, zakaj in kako se je v preteklosti gradilo na območju Pomurja in tudi kakšno je stanje stavbarstva slovenskega podeželja danes na splošno. V tretjem delu se dotaknemo problematike bivanja starostnikov, kjer ugotavljamo, da bi bilo treba vzpodbujati (za naš prostor nove) oblike bivanja, ki temeljijo na skupnosti, ter s tem družbi, in še bolj neposredno starejši generaciji, prinašajo mnoge prednosti. Na podlagi teoretskih izhodišč smo se v drugem sklopu poglavij lotili projektnega dela. Najprej je bil izdelan natančen posnetek obstoječega stanja obravnavane opuščene domačije Jaušovec v Veržeju. Z analizo in valorizacijo objektov je bilo ugotovljeno, kaj je vredno ohranjati in kaj je primerneje rušiti. Na tej osnovi smo se lotili idejne zasnove prenove panonske domačije in skušali odgovoriti na v začetku zastavljeno vprašanje. Arhitekturna zasnova se odziva na kontekst naselja in obstoječe stanje zapuščenega kmečkega doma ter skuša na eni strani s svežo in premišljeno raznoliko programsko vsebino stanovanjske skupnosti starejših v kombinaciji z neinstitucionalnim dnevnim varstvom in trajnostnim turizmom obravnavanemu kompleksu vliti novo življenje in na drugi strani ponuditi večnamenski prostor kraju, kar predstavlja dodano vrednost tako kompleksa samega kakor tudi za Veržej in širše. S projektom želimo nakazati princip, po katerem je z analitičnim pristopom in ob sodelovanju različnih strok s celovito ustvarjalno vizijo mogoče rešiti in kakovostno prenoviti podobno grajeno tkivo po vsej Sloveniji. Tak pristop ni relevanten zgolj z vidika varovanja stavbne dediščine, temveč zato, ker lahko objekti, ki že od nekdaj spoštujejo kulturno in naravno krajino krog sebe, z novim, skrbno premišljenim programom tudi v današnjem času trajnostno naravnani Sloveniji ponudijo večplastno dodano vrednost z visoko bivalno kulturo.
Ključne besede: arhitektura, prenova, tradicija, kmečka domačija, panonska domačija, regionalna arhitektura, kritični regionalizem, skupnost, stanovanjska skupnost starejših, Veržej
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (63,27 MB)

7.
Barbara Celjska in trije mostovi
Barbara Škorjanc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene tri teme, ki vplivajo na podobo in identiteto mesta Celje. Te so: 1) Povezovanje dveh bregov mesta Celje preko reke Savinje, ki je zaradi svoje hudourniške narave v zgodovini povezovanje onemogočala oz. otežila. Povezovanje dveh bregov predstavlja močan potencial povezovanja levega brega mesta in neposredne bližine starega mestnega jedra z zelenim rekreacijskim desnim bregom, kar lahko posledično povzroči njegov kvalitetnejši razvoj. V sklopu ureditve nabrežja vzpostavimo tudi novo prireditveno območje ob Savinji. 2) Ureditev parterja rešuje problematiko pretirane količine prometnih površin v neposredni bližini starega mestnega jedra Celja, ki je v vseh delih dneva nezapolnjeno, kar pomeni, da je parkirišče na prostem predimenzionirano. Parkirišča je mogoče nadomestiti v podzemni garažni hiši za potrebe mesta in programa, ki ga načrtujemo na obravnavani lokaciji. Dobro urejen parter bo lokacijo kvalitetno vpel v neposredno okolico obravnavanega območja in ureditev Savinjskega Nabrežja. 3) Postavitev dominante predstavlja prostorsko izjavo in poudarek, ki markira staro mestno jedro, obenem pa rešuje problematiko pomanjkanja stanovanj v mestu Celje. Rešitve obravnavanih tem v magistrskem delu se navezujejo tudi na zgodovino mesta Celje in rešujejo prostorske probleme, s katerimi se je mesto soočalo nekoč in danes.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, Celje, Savinja, Savinjsko Nabrežje, mostovi, nebotičnik
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (102,16 MB)

8.
Center uprizoritvenih umetnosti maribor
Alden Bajramspahić, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je urbanizacija mariborskega predela Studenci in izdelava projekta za Center uprizoritvenih umetnosti kot katalizatorja tega mestnega območja. Na podlagi raziskav Studencev skozi zgodovino, kjer je razvidno, da je bilo skozi čas to območje generična točka razvoja Maribora, je bila zastavljena idejna urbanistična rešitev. V centralnem delu območja je bil pred leti načrtovan objekt Mariborsko kulturno središče MAKS, vendar do same izvedbe nikoli ni prišlo. Zaključna idejna urbanistična zasnova zajema nove poslovno-stanovanjske objekte, zaradi odprtega razgleda na reko Dravo in staro mestno jedro ter sončne lege orientirane sever-jug, in poslovne objekte ob Valvasorjevi ulici. Zaključna idejna arhitekturna zasnova zajema oživitev nezgrajenega objekta Mariborsko kulturno središče, ki bo s svojo arhitekturo dominiral v prostoru in na ta način postal katalizator območja.
Ključne besede: Mariborsko kulturno središče, gledališče, arhitektura, urbana regeneracija, Studenci
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (130,70 MB)

9.
Center za oskrbo živali, tezno
Valentina Polič, 2021, magistrsko delo

Opis: Skozi zgodovino se kaže razvoj oskrbe za male živali, ki je prepoznaven v vse bolj etičnem odnosu do živali. V sodobnosti je velik poudarek na etologiji, vedi, ki se ukvarja z vedenjem posameznih živalskih vrst. Upoštevanje vedenjskih značilnosti različnih živali je v veterinarski oskrbi vodilni dejavnik pri omejevanju izpostavljenosti stresu, kar omogoča hitrejše ter nemoteno okrevanje hospitaliziranih živali. Posledično, veterinarsko osebje opravlja delo z manjšo izpostavljenostjo agresivnim ali težje obvladljivim živalim, boljši so delovni pogoji, ki vodijo do učinkovitejšega opravljanja dejavnosti, kar pripomore tudi k zadovoljstvu skrbnikov živali oziroma strank. V magistrskem delu smo raziskali možnosti zasnove veterinarskega centra, ki je arhitekturno prilagojen sodobnim procesom oskrbe malih živali. V projektnem delu smo s pomočjo izvedenih analiz in variantnih študij na izbranem območju v mestni četrti Tezno v Mariboru zasnovali veterinarsko kliniko za male živali z dodanim rehabilitacijskim oddelkom. Projektni del obsega tudi zunanjo ureditev površin za pse, ki se poveže z zunanjim prostorom obstoječega zavetišča za živali ter zaokroža center za oskrbo živali.
Ključne besede: veterinarska klinika za male živali, center za oskrbo živali, arhitektura, Tezno, Maribor
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (22,61 MB)

10.
Dograditev in obnova centra za izvrševanje kazenskih sankcij v Črni Gori.
Vladimir Lutovac, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava idejo za dograditev in obnovo centra za izvrševanje kazenskih sankcij v mestu Danilovgrad v Črni Gori, na podlagi analiz trenutnega stanja v državi, v zvezi z kakovostjo pogojev in kapacitete v obstoječem kompleksu. V projektu je prikazana arhitekturna in funkcionalna razlika med dvema različnima zaporniškima sistemoma. Bistveno je, da zapor predstavlja mesto v mestu in je sestavljen iz več sklopov stavb, tako za zapornike, kot za zaposlene in nekatere spremljevalne dejavnosti. Skozi zgodovino se je razvila pomembna dvojnost v mnenju in zaznavanju vpliva zapora kot kazen na človeka. Ta dvojnost je prisotna v svetu kot eno od bistvenih vprašanj - kakšna vrsta kazni je primerna. Kako lahko zapor pripomore, da niso zaporniki samo kaznovani, ampak rehabilitirani?
Ključne besede: zapor, kazen, rehabilitacija, arhitektura, tipologija
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici