| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 353
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in modernizacija izdelka z metodo vrednostne analize
Samo Fras, 2021, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je razvoj inovativnega in zložljivega pležuha. Za razvoj izdelka smo najprej analizirali trg in njegove ciljne skupine ter se nato lotili raziskave konkurence. Preučili smo teorijo vrednostne analize in jo v nadaljevanju uporabili v praktičnem delu naloge, kjer smo razvijali pležuh, ki se lahko zloži in ima vzmetenje. Analizirali smo funkcije in kriterije izdelka ter izbirali med variantnimi rešitvami. Pležuh smo v nadaljevanju skonstruirali v programu Solidworks. Na koncu smo z znanjem o ekonomiki projektov ocenili potencialne ekonomske učinke v primeru vstopa na trg z izdelkom.
Ključne besede: Vrednost, funkcija, pležuh, trg, ekonomika
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

2.
Integracija genske ontologije, transkriptomike in genomike za identifikacijo genetskih lokusov povezanih s pljučno funkcijo pri otrocih z astmo, ki se zdravijo z inhalacijskimi kortikosteroidi
Martina Krušič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Astma je heterogena respiratorna bolezen, ki pogosto prizadene tudi otroško populacijo. Simptomi astme se glede na resnost razlikujejo, zdravljenje pa najpogosteje poteka z inhalacijskimi kortikosteroidi (ICS). Odziv na zdravljenje je heterogen in genetsko pogojen. V okviru naše študije smo z uporabo integracije - omik identificirali nove genetske lokuse, povezane z odzivom na ICS. Metode: Z uporabo različnih podatkovnih baz smo pridobili podatke o genih, ki smo jih analizirali z različnimi pristopi znotraj orodij in aplikacij. Statistično značilne signale smo preverili z RNA-seq analizo, v katero smo vključili šest posameznikov slovenskega porekla. Za tri najbolj statistično značilne gene smo izvedli še asociacijsko analizo in jih funkcijsko ovrednotili. Rezultati: S pojmi genske ontologije smo povezali 47 različnih genov, v nadaljevanju pa smo z RNA-seq analizo potrdili tri gene, GNAS (p = 9,18 × 10^-4), CREBBP (p = 1,28 × 10^-3) in EP300 (p = 2,73 × 10^-3), statistično značilno povezane z odzivom na ICS. Z asociacijsko analizo smo pregledali področje ±100 kbp od predhodno navedenih genov, pri čemer je šest SNP-jev doseglo statistično značilno povezavo z ICS-jem. SNP-ja rs236729 in rs118065748 smo v nadaljevanju tudi ovrednotili z uporabo in silico funkcijske analize. Razprava in sklep: Z integracijo - omik smo uspešno identificirali šest SNP-jev, ki so povezani z odzivom na ICS.
Ključne besede: otroška astma, FEV1, inhalacijski kortikosteroidi, pljučna funkcija
Objavljeno: 09.09.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

3.
Vpliv ekonomske politike na agregatno potrošnjo - primer Združenih držav Amerike
Mateja Vrečič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv ekonomske politike na agregatno potrošno funkcijo. Analiziramo različne modele za agregatno potrošno funkcijo za Združene države Amerike med letoma 1950 in 2015. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo. V drugem delu opravimo podrobno ekonometrično analizo vsakega modela posebej in na podlagi dobljenih rezultatov izpostavimo najprimernejšega. Ugotovimo, da je najprimernejši model za analiziranje agregatne potrošne funkcije v Združenih državah Amerike dvojno logaritemski linearni regresijski model Teorija potrošnje življenjskega cikla. Na specificiranih modelih preverimo še vpliv ekonomske politike. Končna ugotovitev kaže na to, da je ekonomska politika imela vpliv na osebno potrošnjo v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: Agregatna potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, vpliv ekonomske politike.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (16,80 MB)

4.
Kompaktnost in konvergenca v prostoru analitičnih funkcij
Jaka Hedžet, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo in preučujemo prostora zveznih in analitičnih funkcij kompleksne spremenljivke. Opazujemo nekatere značilnosti konvergence in kompaktnosti ter izpeljemo izrek o karakterizaciji normalnih množic. S pomočjo tega dokažemo nekatere pomembne izreke in prikažemo njihovo uporabo na konkretnem primeru. Za konec se lotimo še opazovanja dveh pomembnih funkcij in njune povezave ter predstavimo zelo znan nerešen problem.
Ključne besede: metrika, zveznost, konvergenca, kompaktnost, analitičnost, faktorizacija, normalne množice, funkcija gama, funkcija zeta
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (466,11 KB)

5.
Ekonometrična analiza potrošne funkcije v Italiji in evroobmočju
Saša Perko, 2020, diplomsko delo

Opis: Potrošnja gospodinjstev izraža pomemben makroekonomski kazalnik in kategorijo agregatnega povpraševanja, brez katere proizvodni proces ne bi imel namena obstoja. Potrošnja obstaja v tesnem odnosu z višino razpoložljivega dohodka, pri čemer ločimo med dvema skupinama potrošnikov: gospodinjstvi, ki potrošijo celoten dohodek in tistimi, ki del le tega privarčujejo. Slednji s prihranki vplivajo na pokrivanje proračunskega primanjkljaja države in financiranje investicij. V osnovi potrošnjo predstavimo v obliki funkcije, ki temelji na tekočem dohodku in izraža pozitivno, vendar neproporcionalno povezavo med omenjenim prihodkom in potrošnjo. V dodatku, vpliv višine obrestne mere na potrošnjo ima dolgoročen vpliv na premoženje. Delo diplomskega seminarja se osredotoča na osebno potrošnjo v Italiji in evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do drugega četrtletja 2018. Z izvedeno ekonometrično analizo smo potrdili, da imata realen razpoložljiv dohodek in realna dolgoročna obrestna mera vpliv na realno osebno potrošnjo, tako v Italiji kot v evroobmočju. V izbranem modelu so izpolnjene 4 predpostavke metode najmanjših kvadratov, prav tako na primeru Italije kot evroobmočja.
Ključne besede: ekonometrična analiza, potrošna funkcija, Italija, metoda najmanjših kvadratov, evroobmočje.
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
Management človeških virov v podjetju Jagros d.o.o.
Sabina Čuček, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili in opisali pojem ter pomen človeških virov in managementa človeških virov. Primer dejavnosti managementa človeških virov smo predstavili za podjetje Jagros d.o.o.. Človeški viri predstavljajo zaposlene v podjetju, njihove sposobnosti, znanja, vrednote itd. Razvoj človeških virov v podjetju je eden izmed ključnih elementov za uspešno vodenje ljudi in za dvig konkurenčnosti delovnih pogojev in procesov v podjetju. Podjetja bodo uspešna in konkurenčna, kadar bodo uspešno usmerjala svoj kader v učinkovito delovanje organizacije. Zaposleni so največje bogastvo podjetja, saj s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo podjetju v boju s konkurenčnimi podjetji. Management človeških virov se nanaša na procese, ki vplivajo na vedenje, odnos in uspešnost zaposlenih. Je proces razumevanja odnosov med posamezniki, nalogami in organizacijo ter vplivanja nanje. Predstavlja različne programe in postopke za upravljanje odnosa med organizacijo in zaposlenimi, ter za uspešno opravljeno delo, ki bo v korist in zadovoljstvo posamezniku in organizaciji. Management človeških virov v podjetju skrbi za načrtovanje, izbiranje, uvajanje in usposabljanje kadrov ter v končni fazi ocenjuje njihovo delo in rezultate. Za podjetje je ključnega pomena, da izberejo prave kandidate, ki bodo primerni za opravljanje določenih nalog in bodo zvesti ter predani podjetju. Zaposleni so za dobro opravljeno delo ustrezno nagrajeni z raznimi dodatki pri plačah, možnostjo napredovanja, uporabo službenega avtomobila ali telefona, javno pohvalo pred sodelavci itd. Vse oblike nagrad so za zaposlene še dodatna motivacija, da se trudijo čim bolj uspešno opravljati svoje delo. Magistrsko delo smo zaključili s predstavitvijo podjetja Jagros d.o.o. in dejavnosti managementa človeških virov v tem podjetju. Podatke o podjetju smo pridobili iz spletne strani podjetja, iz internega gradiva in preko pogovora z vodjo kadrovske službe. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je za podjetje zelo pomembno, da zaposli ustrezen kader, ki bo uspešen pri prodaji, in da svojim strankam ponuja kakovostne izdelke po ugodnih cenah. Na koncu smo predlagali nekaj izboljšav na področju delovanja managementa človeških virov v podjetju in potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze.
Ključne besede: Človeški viri, kadrovska funkcija, management človeških virov, načrtovanje, izbiranje, nagrajevanje, plače, motiviranje, zaposleni, organizacija.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 411; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (889,39 KB)

7.
Phase-Functioned neural networks for computer character control
Ivan Gradečak, 2020, magistrsko delo

Opis: Metode strojnega učenja so v zadnjem desetletju omogočile preboj v učinkovitosti računalnikov pri reševanju problemov, kot so prepoznavanje slik, klasifikacija besedila in podatkovno rudarjenje. Eden od najbolj uspešnih pristopov so rešitve z uporabo umetnih nevronskih mrež, ki se zgledujejo po bioloških nevronskih mrežah in zmožnostjo človeka, da opravlja kompleksne naloge. Da bi dosegle dobro zmogljivost, umetne nevronske mreže uporabljajo veliko medsebojno povezanih enostavnih celic, oziroma nevronov. Da lahko nevronska mreža učinkovito rešuje nek problem, jo je potrebno učiti. Učenje poteka s pomočjo učne množice vzorcev, ki za dane vhodne podatke vsebujejo tudi znane izhodne rezultate (npr. oznako razreda vhodnega vzorca). Na takšen način deluje nevronska mreža v tej magistrski nalogi za animiranje in krmiljenje računalniških likov. Animacije v filmih, simulacijah in video igrah zahtevajo sodobne pristope in pred kratkim predstavljena nevronska mreža z uporabo fazne funkcije (PFNN [8]), ki smo jo preučili v tem delu, zagotavlja enega od najbolj obetavnih pristopov. Vhodi mreže so podatki o položaju in hitrosti premikanja sklepov računalniškega lika, ter podatki o višinah terena v točkah trajektorije. Prav tako so vhodi v mrežo normalizirane vrednosti, ki povedo, ali računalniški lik stoji na mestu, hodi, beži, čepi, skače ali je naletel na steno in se mora ustaviti. Izhodi mreže za krmiljenje računalniških likov se računajo v vsakem okvirju animacije in predstavljajo trenutno stanje sklepov lika in predvideno usmeritev hoje v prihodnosti. Del izhodov nevronske mreže uporabimo v naslednjem okvirju kot vhode, ki jih zlijemo s krmilnimi podatki uporabnika. Učenje se izvaja na predhodno obdelanem naboru podatkov, ki so ga avtorji PFNN posneli z metodo zajemanja gibanja v studiu. Po snemanju so podatke razširili z zrcaljenjem in jih prenesli v virtualno okolje ter tako dobili večjo učno množico za uspešnejše učenje nevronske mreže. Arhitektura nevronske mreže s fazno funkcijo je triplastna mreža z veriženjem naprej, ki ima 342 vhodnih in 311 izhodnih spremenljivk. Vsaka skrita plast ima 512 nevronov, in na obeh skritih plasteh se uporablja eksponentna linearna (ELU) aktivacijska funkcija, ki omili nezaželen pojav izginjajočega gradienta med učenjem nevronske mreže. Mreža je izdelana v programskem jeziku Python z uporabo knjižnice TensorFlow. Pri učenju mreže se uporablja optimizacijski algoritem Adam s prilagodljivo hitrostjo učenja. Na vsaki plasti se uporablja regularizacijska tehnika odpovedovanja nevronov, ki omejuje prekomerno prilagajanje modelov učni množici. V primerjavi z običajnimi nevronskimi mrežami z veriženjem naprej, uporablja PFNN posebno fazno funkcijo, s pomočjo katere interpolira med štirimi nabori uteži nevronske mreže na podlagi vrednosti fazne spremenljivke. Ti nabori uteži se vzporedno optimizirajo med učenjem nevronske mreže. V vsakem ciklu hoje fazna spremenljivka teče od 0 do 2pi, torej od takrat, ko ima računalniški lik desno nogo v kontaktu s terenom in jo začne dvigati, do takrat, ko jo postavi nazaj na tla. Za interpolacijo med različnimi nabori uteži je bil uporabljen kubični Catmull-Romov zlepek. Izhodi nevronske mreže se med učenjem uporabijo za izračun napake in posodabljanje vseh štirih naborov uteži. Nevronsko mrežo lahko uporabimo v demonstraciji krmiljenja animiranega lika, tako da se izhodi nevronske mreže zlijejo z uporabnikovimi krmilnimi signali za določanje položaja in hitrosti sklepov v kinematični verigi. Zlivanje krmilimo s faktorjem mešanja, ki omogoča uravnotežanje med natančnostjo krmiljenja in naravnostjo animacije računalniškega lika.
Ključne besede: umetna nevronska mreža, zajem gibanja, animacija, fazna funkcija, krmiljenje likov
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

8.
Veliki kontinuumi v inverznih limitah
Peter Goričan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo in razširimo posplošene dvostrane inverzne limite na inverzne limite nad usmerjenimi grafi. Nato s pomočjo projekcij dokažemo, da pri določenih pogojih v teh inverznih limitah obstajajo posebni kontinuumi. Na koncu podamo tudi nekaj odprtih problemov za nadaljnjo raziskovanje.
Ključne besede: metrični prostor, kontinuum, večlična funkcija, inverzna limita, posplošena inverzna limita, velik kontinuum, debel kontinuum
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (288,35 KB)

9.
Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije Belgije in Slovaške
Urška Cimperšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaposlenost je v današnjem času vse bolj pomembna makroekonomska komponenta v gospodarstvu, saj spremembe v njem močno vplivajo na gospodarsko aktivnost v posamezni državi. Bolj kot se gospodarstvo razvija, višja je stopnja zaposlenosti. Na začetku dela diplomskega projekta smo na kratko opisali značilnosti trga dela v Belgiji in na Slovaškem. Nato smo s pomočjo zbranih podatkov z metodo najmanjših kvadratov za obe državi ocenili linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi primerjave rezultatov analize determinacijskih koeficientov, Box-Cox testa, RESET-testa in Chow testa smo izbrali funkcijo, ki je najprimernejša za nadaljnjo analizo. Na podlagi izvedenih testov smo ugotovili, da je za obe državi najprimernejša linearna funkcija z odloženo odvisno spremenljivko. Na koncu dela diplomskega projekta smo za obe državi preverili veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov: normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri analizi smo ugotovili, da je v obeh državah prisotna multikolinearnost in homoskedastičnost. Pri nadaljnji analizi smo nato ugotovili, da je avtokorelacija v Belgiji prisotna, medtem ko je na Slovaškem nismo zasledili.
Ključne besede: zaposlitvena funkcija, t-statistika, F-statistika, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

10.
Ekonometrična analiza zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo
Valentina Muršič, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaposlitvena funkcija ekonomski stroki služi kot pomemben instrument na mikroekonomski ali makroekonomski ravni. Na mikroekonomski ravni je v pomoč pri vodenju politike zaposlovanja. Splošneje, torej na makroekonomski ravni pa je v pomoč pri analizi podatkov, ki služijo kot podlaga za sprejemanje odločitev ekonomske politike določenega gospodarstva in so v veliki meri vezane na trg dela. Delo diplomskega projekta temelji na analizi modelov zaposlitvene funkcije za Madžarsko in Estonijo. Analiza se opira na podatke, uvožene iz evropske statistične baze Eurostat, in zajema obdobje med letoma 2000 in 2019. Na podlagi ekonomske teorije v naš model vključimo dve pojasnjevalni spremenljivki, realni bruto domači proizvod (RBDP) in realne plače (RW). Odvisno spremenljivko nam predstavlja zaposlenost (E). Za vsako izmed analiziranih gospodarstev določimo tri različne funkcijske oblike in se tako srečamo z linearno funkcijo, dvojno logaritemsko funkcijo in funkcijo z odloženo odvisno spremenljivko. Na podlagi velikosti determinacijskih koeficientov in rezultatov RESET-testa, Box-Coxovega testa ter Chowovega testa izberemo najustreznejšo funkcijsko obliko za vsako izmed držav. V zadnjem koraku v izbranem modelu s primernimi ekonometričnimi testi preverimo izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov. Natančneje, v modelu preverjamo normalno porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost in avtokorelacijo.
Ključne besede: ekonometrična analiza, zaposlitvena funkcija, trg dela, metoda najmanjših kvadratov, Madžarska, Estonija
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici