| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimiranje motorjev - priprava motorja za elektronsko krmiljenje vbrizgavanja
Jurij Avsec, Milan Marčič, 1999, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava proces optimiranja sedanjih motorjev in priprave podatkov za prihodnja elektronska krmiljenja vbrizgavanje goriva. Splošna usmeritev gre v razvoj visokotlačnega elektronskega vbrizgavanja s tlaki vbrizgavanja preko 1500 barov in s skrajšanjem časa vbrizgavanja. Na tej podlagi smo izvedli raziskovalne meritve na dieselskem motorju. Meritve so bile izvedene v preskušališču z uporabo analizatorja, nabojnih ojačeval, dajalca giba igle igle in tipal za merjenje tlakov. Z merilnimi inštrumenti smo izvedli meritve giba igle, tlakov vbrizgavanja v šobi, tlakov zgorevanja, nihanja tlakov v polnilnem in izpušnem kanalov v odvisnosti od kota zavrtitve ročične gredi, vrtilne hitrosti ročične gredi, kota prvega vbrizga in obremenitve motorja. Hkrati smo merili tudi porabo goriva, temperaturo valjev in mostičkov v motorju. Z uporabo simulacijskih programov smo nato izračunali temperaturo v valju motorja in druge nadzorne veličine. Težišče dela v prispevku je izvedba in opis celovitih meritev in optimiranje motorja ter priprava preglednic, diagramov, v katerih je razvidna optimalna nastavitev motorja za posamezne obratovalne režime. S tako pripravljenimi podatki se lahko nato lotimo postopka uvajanja elektronskega krmiljenja vbrizgavanja goriva.
Ključne besede: dieselski motorji, kompleksne meritve, vbrizgavanje goriva, elektronska regulacija, optimiranje motorjev
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 822; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

2.
CFD simulacija vbrizgavanja zraka v aeracijski bazen centralne čistilne naprave Ptuj
Matija Mlakar, 2014, diplomsko delo

Opis: Pred začetkom izdelave diplomske naloge sem v podjetju na glavni cevovod namestili merilec pretoka, s katerim sem v tabelo zbral dejanske vrednosti masnega pretoka plinske faze v sistem pri različnih obremenitvah puhal. Do takrat so bile poznane samo teoretične vrednosti podane s strani proizvajalca puhal. Simulacija je bila narejena za tri pretoke, maksimalnega 2,472kg/s, srednjega 1,388kg/s in najmanjšega 0,88kg/s. Nato je bil v programu Ansys 15.0 zmodeliran celoten bazen (52,80m X 18,00m X 4,66m), prav tako sta bila zmodelirana dva podporna stebra za most, dva cevovoda za črpalki in dekanter. Nato je sledila mreža, katera je bila namensko zgoščena pod blazinami za vbrizgavanje zraka za večjo natančnost pri določanju hitrostnih polj in vsebuje 4.385.013 vozlišč, torej 14.752.784 elementov. Nato so sledile fizikalne nastavitve v programu Ansys 15.0. treba je omeniti, da je celotna simulacija temelji na Euler-Euler pristopu in ne na Euler – Lagrange. Vse fizikalne nastavitve si sledijo v kronološkem zaporedju, na začetku je bil izbran tip analize »časovno odvisna analiza«, kjer je bilo izbranih 300 sekund s časovnim korakom 0,1s. Potem so sledile nastavitve sistema, kjer sem določil fizikalne nastavitve posameznih faz, ter nastavitve obeh faz kot par. Ko so bile vnesene vse fizikalne nastavitve, je bilo potrebno določiti definirana območja v sistemu. Tako so bile za vnos plinske faze v sistem izbrane blazine, katerih je 72. Simulacija je bila narejena za tri pretoke, ki so bili pridobljeni s namestitvijo merilca. Na gladini vode je bilo potrebno določiti pogoje odplinjevanja disperzne faze. Vse ostale nastavitve so bile narejene v zavihku nedefinirana območja, kjer sem vsem oviram in stenam v sistemu predpisal, da je hitrost zvezne faze enaka 0m/s, torej ni dovoljen zdrs. Za zvezno fazo pa stene in ovire predstavljajo površino s prostim zdrsom. Pri nadzorovanju konvergence sem si pomagal s dodano funkcijo in sicer volumski delež zraka, iz katere je bilo razvidno, da je bila izbira 3000 časovnih korakov pravilna, saj se prične plinska faza v sistemu stabilizirati. Ko je bila simulacija končana sem primerjal rezultate vseh treh pretokov. Volumski delež plinske faze je prikazan po prerezih bazena. Posebej zanimiv je volumski delež plinske faze od enega metra navzgor. Ugotovil sem, da se volumski delež plinske faze najbolj enakomerno porazdeli prav pri pretoku 1,388kg/s v katerem obratuje Centralna čistilna naprava Ptuj. Prav tako je narejen graf povprečnih vrednosti volumskega deleža plinske faze v sistemu in graf maksimalnih vrednosti volumskega deleža plinske faze v sistemu. Zanimivo je, da se maksimalne vrednosti volumskega deleža plinske faze pojavijo v območij največje turbolence. Druga naloga te diplomske naloge pa je bila preučiti posedanje delcev v bazenu. Iz grafa posedanja delcev sem določil povprečno hitrost posedanja delcev. Nato sem v programu Ansys omejil hitrost zvezne faze tako, da je bilo mogoče razbrati ali so hitrosti manjše ali večje. Če so bile večje od predpisane hitrosti posedanja, tam do posedanja ni prišlo. Ko sem se osredotočil na samo par blazin, je bilo razvidno, da v sistemu lahko prihaja do popolnega posedanja ali pa do delnega posedanja delcev pod blazinami. Ko je bil narejen prečni prerez bazena pa je bilo razvidno, da prihaja do delnega posedanja ponovno v območjih največje turbolence. Končne ugotovitve diplomske naloge so bile naslednje, čeprav v bazenu prihaja do posedanja delcev je količina teh dovolj majhna, da lahko Centralna čistilna naprava Ptuj obratuje ne moteno. Ugotovitev, da se volumski delež plinske faze najbolj enakomerno razporedi pri točno tem pretoku pri katerem deluje Ptujska čistilna naprava. S odkritjem območij največjih koncentracij zraka smo na predstavitvi v podjetju ugotovili, da se nahaja sonda za merjenje kisika ravno v tem območju in bo v prihodnosti premeščena na mesto, kjer ne prihaja do maksimalnih vrednosti volumskega deleža plinske faze.
Ključne besede: CFD simulacija, čistilna naprava, vbrizgavanje zraka, razporeditev plinske faze, posedanje
Objavljeno: 20.10.2014; Ogledov: 1326; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

3.
CFD simulacija curka več-komponentnega bencinskega goriva
Simon Urbas, 2013, magistrsko delo

Opis: Numerično modeliranje in simuliranje je eno izmed najboljših orodij za dopolnitev eksperimentalnega preučevanja curka kapljevin in daje zelo obetavne rezultate za izboljšanje razumevanja kompleksne narave curka. Namen magistrskega dela je bila numerična analiza vpliva več-sestavinskega goriva na uparjanje, dolžino vbrizga in razpršitev kapljic goriva ter primerjava teh rezultatov z eno-sestavinskim gorivom. S tem delom sta bili opravljeni kalibracija in validacija Lagrangeevega več-faznega modula programskega paketa FIRE. Iz dobljenih rezultatov sklepamo, da dodajanje različnih koncentracij etanola bencinu, nima vidnega vpliva na obnašanje procesa vbrizgavanja goriva. Opravljena kalibracija modula daje komplet nastavitev, katere je kasneje mogoče uporabiti pri simulacijah celotnega motorskega cikla.
Ključne besede: simulacija curka, vbrizgavanje goriva, več-sestavinsko gorivo, Lagrangeev več-fazni modul, numerične simulacije, razpad curka, uparjanje, dolžina vbrizga, E15, E50, E85
Objavljeno: 02.01.2014; Ogledov: 1106; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

4.
Vpliv biogoriv na tokovne pojave v vbrizgalni šobi dizelskega motorja
Blaž Vajda, 2013, doktorska disertacija

Opis: Vbrizgavanje curka goriva spada na področje dvofaznih tokov, ki obravnava karakteristike curka goriva v odvisnosti od fizikalnih lastnosti, s poudarkom na vbrizgavanju različnih goriv, pod različnimi delovnimi pogoji. Poleg ocene kvalitete tvorbe zmesi je raziskovanje karakteristik curka goriva pomembno tudi za oceno izkoriščenosti zraka v zgorevalni komori in zaradi morebitnega nezaželenega stika goriva s stenami zgorevalne komore. Obstoječi fizikalno-matematični modeli lahko v splošnem relativno natančno popišejo razmere dvofaznega toka. V samih podmodelih so prisotne empirične konstante (vplivni parametri), s pomočjo katerih se uravnavajo karakteristike vbrizganega curka in ki so v osnovi odvisne od lastnosti samega vbrizgalnega sistema, predvsem od geometrije vbrizgalne šobe. V okviru naloge bo vpeljan model, ki bo omogočal obravnavanje karakteristik različnih biogoriv, razmer v šobi in posledice vpliva karakteristik na razvoj, obliko in strukturo curka, kjer bo omogočeno natančnejše analiziranje dvofaznih tokov. Model bo zajemal prenosne enačbe za številsko gostoto parnih mehurčkov, z upoštevanjem fizikalnih procesov nastajanja in izginjanja posameznih mehurčkov, pri različnih oblikah kavitacijskih tokov, hkrati pa bo omogočal še raziskavo vpliva med kapljicami goriva ter obravnavo sil trka z vpeljavo velikostne porazdelitve kapljic goriva. Naloga je razdeljena na eksperimentalni in numerični del. V eksperimentalnem delu so določene in analizirane fizikalne lastnosti uporabljenih goriv, karakteristike procesa vbrizgavanja, s pomočjo hitre kamere pa je bil posnet razvoj curka goriva. V numeričnem delu je prikazan osnovni poenostavljeni fizikalno-matematični model. V disertaciji je pokazano, da je mogoče s spremembo fizikalno-matematičnega modela, ob upoštevanju fizikalnih lastnosti goriva, delovnega režima in karakteristik procesa vbrizgavanja, določiti konstante, ki pri izračunu uravnavajo karakteristike curka goriva. S pomočjo ustreznih izrazov je tako mogoče izraziti empirične vrednosti parametrov in vnaprej napovedati probleme, ki bi se lahko pojavili v dizelskih motorjih z uporabo biogoriv.
Ključne besede: alternativna goriva, sistem za vbrizgavanje goriva, tokovne razmere v šobi, kavitacija, curek goriva, računalniška dinamika tekočin.
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1536; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

5.
VPLIV PARAMETROV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Boštjan Radeljić, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi je predstavljen mehansko krmiljen sistem za vbrizgavanje goriva s posebnim poudarkom na izboljšanju karakteristik vbrizgavanja. Analizirani so vplivi posameznih parametrov kot so dolžina in notranji premer visokotlačnih cevi tlačilke ter preddvig bata v linijski visokotlačni tlačilki na karakteristiko vbrizgavanja, tlak vbrizgavanja, trajanje in začetek vbrizgavanja. Analiza eksperimenta je pokazala, da imata na karakteristike procesa vbrizgavanja največji vpliv dolžina in notranji premer visokotlačnih cevi. Analiza dobljenih rezultatov bo v pomoč prihodnjim raziskavam na področju karakteristik procesa vbrizgavanja.
Ključne besede: Dizelsko gorivo, sistem za vbrizgavanje goriva, linijska tlačilka, visokotlačna cev, vbrizgalna šoba, programski paket LabVIEW
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1551; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
VPLIV BIOGORIV NA STANJE SISTEMA ZA VBRIZGAVANJE GORIVA DIZELSKEGA MOTORJA
Primož Donaj, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv goriva na dva osnovna dela sistema za vbrizgavanje goriva: visokotlačna tlačilka in vbrizgalna šoba. Vpliv smo določili z eksperimentom merjenja pretočnega števila šob in hrapavosti sestavnih delov tlačilke. Meritve so se izvajale z dvema različnima testiranima mešanicama goriv, hkrati, pri enakih pogojih (tem., tlak…), in sicer z uporabo 85% dizelskega goriva ter 15% bioetanola (D85E15) in z uporabo 85% biodizelskega goriva ter 15% bioetanola (B85E15). Rezultati samih meritev so pokazali, da samo gorivo vpliva na obrabo delov vbrizgalnega sistema.
Ključne besede: alternativna goriva, hrapavost površin, sistem za vbrizgavanje goriva, pretočne karakteristike, naprava za sinhrono testiranje dveh goriv pod enakimi pogoji
Objavljeno: 05.03.2009; Ogledov: 2656; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (6,64 MB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici