| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
PRAVNI OKVIR ČLOVEKOVIH PRAVIC
Filip Pongrac, 2015, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava pravni okvir človekovih pravic. Človekove pravice so nedvomno ena največjih in najpomembnejših dosežkov moderne dobe. Prvič v zgodovini človeštva je posamezniku zagotovljeno jamstvo za dostojno življenje v svobodi, pravičnosti in miru. Pravna ureditev in pravno varstvo človekovih pravic sta postala odgovornost vsake posamezne države in mednarodne skupnosti. Tako so človekove pravice postale univerzalne in danes veljajo povsod in za vsakogar. Diplomsko delo tako na začetku prikazuje razvoj človekovih pravic skozi ključne zgodovinske dogodke in pravne dokumente, ki so prispevali k nastanku človekovih pravic, kot jih poznamo danes. Upoštevajoč različna pojmovanja človekovih pravic diplomsko delo v opisuje človekove pravice, kot izhaja iz MLČP. Posebna pozornost je namenjena glavnemu poglavju, in sicer pravnemu okvirju človekovih pravic, pri čemer diplomsko delo primarno izhaja iz mednarodnega prava človekovih pravic in ga dopolnjuje z mednarodno-regionalnim in nacionalnim pravom. V nadaljevanju tako predstavlja MLČP in preostalih sedem ključnih mednarodnih dokumentov, ki pokrivajo različna področja človekovih pravic: državljanske in politične pravice, ekonomske, socialne in kulturne pravice, rasno diskriminacijo, diskriminacijo žensk, mučenje, otroke, delavce migrante in člane njihovih družin, prisilna izginotja in invalide. Diplomsko delo se sklene z opisom nadzornih mehanizmov, ki bdijo nad uresničevanjem človekovih pravic in opisov institutov, ki so na voljo posamezniku, ki jih lahko uporabi v primeru, ko meni, da so mu kršene človekove pravice.
Ključne besede: mejniki razvoja, pojem, človekove pravice, mednarodno pravo človekovih pravic, nadzorni mehanizmi, pravno varstvo, Mednarodna listina človekovih pravic
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 902; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

22.
MIRANDA VS PLEA BARGAINING SPORAZUM O KRIVDI KOT NEGACIJA PRAVICE DO MOLKA
Saša Kostanjšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije je od svojega začetka veljave doživel mnogo sprememb. Pomembni sta bili noveli ZKP-E iz leta 2003 ter ZKP-K iz leta 2012. Novela ZKP-E je uvedla novosti pri podajanju pravnega pouka in razširila domet pravice do molka. Druga pa je v naš pravni sistem vnesla institut, ki izhaja iz anglo-ameriškega sistema - sporazum o priznanju krivde, ki bi naj pomembno vplival na hitrost reševanja kazenskih zadev in uspešnost kazenskih postopkov. Sporazum o priznanju krivde je dogovor med obdolžencem in državnim tožilcem, pod katerimi pogoji bo obdolženec krivdo za kaznivo dejanje iz obtožbe priznal. Sporazum o priznanju krivde tako v prakso prinaša koristi na strani obdolženca, državnega tožilca, sodišča in javnosti. V teoriji pa so se s uvedbo t.i. plea bargaininga odprla številna vprašanja in pod vprašaj so se postavili temeljni postulati pravičnega postopka in temeljne pravice oseb, ki se znajdejo v kazenskem postopku, predvsem pravica do molka in privilegij zoper samoobtožbo.
Ključne besede: kazenski postopek, adversarni model, inkvizitorni model, državni tožilec, pravice obdolženca, pogajanja o priznanju krivde, priznanje krivde, privilegij zoper samoobtožbo, varstvo ustavnih pravic obdolženca, temeljna načela kazenskega postopka
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 671; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

23.
ODGOVORNOST REJNIKOV
Tara Bertoncelj, 2016, diplomsko delo

Opis: Država nosi pomembno odgovornost, da otroke, ki iz različnih razlogov začasno ne morejo bivati pri svojih starših, premesti v nadomestno - rejniško družino, v kateri otrok biva in je deležen zanj primerne oskrbe, nege, vzgoje, podpore in ljubezni ter pozitivne družinske izkušnje nasploh, dokler se razmere v matični družini ne popravijo oziroma izboljšajo. Center za socialno delo (CSD) je kot nosilec javnih pooblastil odgovoren za odločitev v zvezi z odvzemom in oddajo otroka v rejništvo. V okvir te odločitve spada tudi dolžnost preverjanja pogojev in motivov ter primernosti kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Po sami namestitvi otroka v rejniško družino pa je CSD zadolžen še za opravljanje nadzora nad pravilnim izvajanjem rejništva, aktivno pomoč matični družini, otroku in rejniški družini, če ta pomoč potrebuje, ter sestavo individualne projektne skupine (IPS), na kateri se pripravi natančen načrt obravnave otroka in njegova nadaljnja oskrba, vzgoja in nega v rejniški družini. Diplomska naloga podrobno analizira institut rejništva in z njim povezane pojme. Osredotoča se na odgovornost in dolžnosti Centra za socialno delo v postopkih rejništva, vse od začetka pa do konca trajanja rejništva ter na odgovornost rejnikov in rejniške družine do otroka, CSD in matične družine.
Ključne besede: rejništvo, otrok, varstvo pravic, nasilje, matična družina, izvajanje rejniške dejavnosti, zakonodaja, center za socialno delo, odgovornost
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (663,69 KB)

24.
PRAVNO VARSTVO PREMOŽENJA MLADOLETNIH OTROK
Vesna Lukić, 2016, magistrsko delo

Opis: Otrokom je namenjeno posebno varstvo, saj so najšibkejša družbena skupina. Povsod po svetu so v ospredju največje koristi otrok, ki jih posamezne države z nacionalno zakonodajo v skladu z mednarodnimi pravili ustrezno varujejo, a kljub temu prihaja do zlorab otrokove osebnosti in pravic, oziroma njihovi interesi niso zadostno zaščiteni. Pravica do premoženja je le ena izmed pravic otroka, ki je prav tako pomembna. S tem, ko se skuša zaščititi interese in koristi otrok, se v določeni meri krši oziroma poseže v pravice staršev na drugi strani in ravno ločnica med tema je ključnega pomena. Za premoženje otrok skrbijo starši, a je to premoženje vseeno potrebno ustrezno zavarovati s strani državnih organov (sodišč in centra za socialno delo) z ustreznimi instituti. Tu se pa postavlja vprašanje, ali so te možnosti resnično učinkovite tudi v praksi, kajti potrebno je zavarovati premoženje otrok in hkrati poskrbeti, da so zadovoljene njihove potrebe. Tudi mladoletniki sklepajo pravne posle, a je veljavnost le-teh vezana na določene predpisane pogoje. Za določene posle je poleg splošnih predpostavk za veljavnost pravnih poslov potrebno, da dajo starši ali zakoniti zastopniki predhodno soglasje k sklepanju poslov, ali pa da jih starši naknadno odobrijo. Za pomembnejše pravne posle je potrebno še soglasje centra za socialno delo, zlasti kadar gre za odsvojitev ali obremenitev premoženja otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kateri posli so to, temveč je to potrebno izluščiti iz sodne prakse, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je le ta enotna. Po mnenju mnogih kritikov sta praksa sodišč in praksa centrov za socialno delo neenotni. Pomembna je analiza, koliko centri za socialno delo in sodišča dejansko upoštevajo okoliščine določenega primera, ko gre za odsvojitev in obremenitev premoženja oziroma sklepanja pravnih poslov na sploh in če preverjajo resničnost trditev staršev oziroma zakonitih zastopnikov v sodnih in upravnih postopkih in ali pri tem upoštevajo interese otrok. Ugotovitve kažejo, da odločajo o koristih otrok različni organi v različnih postopkih, toda ali je takšna ureditev smiselna oziroma ali koristi otrokom ter ali so pravice otrok s takšno ureditvijo zadostno zavarovane. V nalogi bodo med ostalim predstavljeni kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic in zagovornik otrok kot tudi drugi instituti, njihov pomen oziroma vpliv na dodatno varstvo premoženjskih koristi otrok. V nalogi bodo predstavljene predvsem pomanjkljivosti veljavne pravne ureditve, predlagane spremembe in možne rešitve, za katere menim, da bi bile ustrezne.
Ključne besede: otrok, otrokova korist, otrokove pravice, roditeljska pravica, ukrepi države za varovanje koristi otrok, premoženje otroka, sodno varstvo, upravni postopek, pravni posel, kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 775; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

25.
VARSTVO POGODBENIH PRAVIC DELAVCEV PRI SPREMEMBI DELODAJALCA
Nina Kristarić, 2016, magistrsko delo

Opis: Sprememba delodajalca je v praksi pogosto uporabljen institut delovnega prava. Ureditev spremembe delodajalca v slovenskem pravnem redu je v celoti harmonizirana z usmeritvami iz Direktive 2001/23/ES in ob tem upošteva tudi pomembnejša stališča, ki so se oblikovala preko sodne prakse sodišča EU. Primarni namen zakonske ureditev tega instituta je varstvo pravic delavec v primeru spremembe delodajalca, do katere pride zaradi prenosa podjetja od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika oziroma v primerih delitve ali združitve. Po tem, ko je jasno, da gre za spremembo delodajalca, je z vidika delavca najpomembnejše vprašanje, kako bo ta sprememba vplivala na obstoječe delovno razmerje, ki običajno temelji na pogodbi o zaposlitvi sklenjeni z delodajalcem prenosnikom. Zato je z vidika delavca pomembno, da ZDR-1 jasno določa, da sprememba delodajalca ni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je določena avtomatičnost vstopa delodajalca prevzemnika v delovno razmerje s prenesenim delavcem. Za delodajalca prevzemnika pa je pomembno vprašanje koliko časa velja prepoved spreminjanja prenesene pogodbe o zaposlitvi in ali je ta prepoved absolutna. Po drugi strani je za prenesenega delavca avtomatičnost vstopa v delovno razmerje z novim delodajalcem lahko sporna, če ne želi nadaljevati delovnega razmerja z delodajalec prevzemnikom ali v primeru, ko pride do poslabšanja pravic iz pogodbo zaposlitvi oziroma bistvene spremembe pogojev dela pri delodajalcu prevzemniku. Analiza položaja delavca in delodajalca prenosnika po prenosu, s poudarkom na možnosti preučitvi možnosti spremembe pogodbe o zaposlitvi kmalu po prenosu, je predmet te magistrske naloge.
Ključne besede: sprememba delodajalca, prenos podjetja, sprememba pogodbe o zaposlitvi, varstvo pogodbenih pravic, prenehanje delovnega razmerja.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 581; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1020,64 KB)

26.
ANALIZA DELA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC NA PODROČJU VAROVANJA OTROKOVIH PRAVIC OD LETA 2010 DO 2014
Zlatka Puklavec Banjanin, 2016, diplomsko delo

Opis: O otrocih radi govorimo, da predstavljajo našo bodočnost. Zaradi svoje fizične in psihične nedozorelosti spadajo v ranljivo skupino, ki ji je namenjena še prav posebna pozornost. Pravice otrok so skozi zgodovino pridobivale na pomenu in s sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 je otrok postal samostojni nosilec pravic. Slovenska ustava določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Družina je priznana kot osnovna celica družbe, primarno pravico in dolžnost, skrbeti za svoje otroke, imajo starši. V primeru, da starši za svoje otroke ne poskrbijo, to vlogo prevzame država. V slovenskem prostoru so na področju predstavljanja in uresničevanja otrokovih pravic zelo dejavne civilnodružbene organizacije, osrednja institucija za varstvo otrokovih pravic pa je Varuh človekovih pravic RS. V Sloveniji je leta 1994 začel veljati Zakon o varuhu človekovih pravic. Nimamo posebnega varuha otrokovih pravic, je pa bila leta 2001 v okviru strokovne službe Varuha človekovih pravic RS oblikovana posebna skupina za področje otrokovih pravic, pozneje je bil imenovan tudi varuhov namestnik za področje otrokovih pravic in socialnega varstva. Varuh človekovih pravic RS o svojem delu poroča z rednimi letnimi poročili in posebno poglavje o varstvu otrokovih pravic predstavlja vedno večji del varuhovega letnega poročila. Prizadeva si za večjo prepoznavnost med mladimi in v ta namen organizira različne aktivnosti, obiskuje šole, sodeluje na otroških parlamentih, okroglih mizah in podobnih dogodkih. Veliko dela na promociji otrokovih pravic, sodeluje z nevladnimi organizacijami v Sloveniji ter na mednarodni ravni. Prizadeva si za vzpostavitev ustrezne zakonske podlage, da bo dolžnost vseh, da se otroku prisluhne in se ga obravnava kot samostojnega nosilca pravic. To je še posebej pomembno v primerih, ko starši ne zmorejo ali ne morejo sodelovati v otrokovo korist. V ta namen se pri Varuhu človekovih pravic RS izvaja pilotni projekt Zagovornik – glas otroka. Iz Varuhovih letnih poročil je razvidno, da so se ukvarjali s kršitvami vseh pravic, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, največ pa s pravicami otrok v okviru družine, še posebej s pravico vzdrževanja stikov in neposredne zveze z obema staršema. Njegovo mnenje je, da je delo v zvezi z otrokovimi pravicami strokovno poglobil, kar ugotavlja tudi v rednih stikih z ombudsmani v tujini. Svoja mnenja in priporočila o zadevah, ki jih obravnava, podaja s podprtimi argumenti. Ocenil je, da niso uspeli primerno obdelati, kljub vsem prizadevanjem, področja sodelovanja otrok, ki ga določata 12. in 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah. Večkrat je podal svojo oceno, da so otrokove pravice, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, v Sloveniji zagotovljene na zadovoljivi ravni in obenem opozoril, da to ne pomeni, da te ravni ni mogoče izboljšati. V svojih letnih poročilih nenehno opozarja na pogosto brezbrižnost organov, ki odločajo o otrokovih pravicah. V diplomskem delu sta postavljeni dve tezi: »V Republiki Sloveniji Varuh človekovih pravic s svojim delovanjem veliko prispeva k izboljšanju in zagotavljanju otrokovih pravic« in »število odprtih zadev na področju varstva otrokovih pravic pri Varuhu človekovih pravic narašča predvsem zaradi večje osveščenosti o otrokovih pravicah, ne pa zaradi večjega števila kršitev.« Menim, da glede na analizo varuhovega dela v letih 2010 – 2014 postavljenima tezama lahko popolnoma pritrdim.
Ključne besede: varstvo otrokovih pravic, varuh človekovih pravic, zgodovina otrokovih pravic, projekt Zagovornik – glas otroka, mednarodna zaščita otrokovih pravic
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 898; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

27.
PRAVNA VARNOST IN VARSTVO PRIČAKOVANIH PRAVIC
Uršula Uršnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravno varnost, ki je ena izmed temeljnih pravnih vrednot s pomembno vlogo v pravni državi. Pravna varnost s svojo zahtevo po predvidljivem in zanesljivem pravu ter zahtevo po stabilni zakonodaji s trajno in stalno vsebino splošnih pravnih aktov, ustvarja zaupanje v pravo. Zahteva pravne varnosti po stabilni zakonodaji prihaja v konflikt z zahtevo pravne države po prilaganju prava spremembam družbenih razmerij. Diplomsko delo obravnava ta konflikt v zvezi z varstvom pričakovanih pravic pred arbitrarnim spreminjanjem zakonodaje.
Ključne besede: pravna varnost, pravne vrednote, pričakovane pravice, varstvo pričakovanih pravic, načelo pravne države
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

28.
Nekonsistentnost varstva pravic potnikov po pravu EU
Katja Rakun, 2016, magistrsko delo

Opis: Ljudje že od nekdaj potujemo iz različnih vzrokov in razlogov. Sodobna prometna sredstva nam dandanes omogočajo, da v relativno kratkem času pridemo iz enega kraja v drugega, iz ene države v drugo, z ene celine na drugo. Ob tem je izrednega pomena prevozni sektor, ki v sodobnem času ni le sredstvo premoščanja fizičnih razdalj, temveč eden od najpomembnejših ekonomskih dejavnikov, kateri vpliva na številna druga gospodarska področja. Pri tem je pomembna tudi unifikacija prevoznega prava, ne samo zaradi pravne varnosti ali morda praktičnosti, temveč predvsem zaradi varnosti prevoza kot takšnega. Ti vidiki so izredno pomembni tudi za evropsko integracijo, ki prav posebno pozornost namenja zlasti varstvu potnikov. Celovita zaščita potnikov, njihovih ekonomskih in neekonomskih interesov po tem, ko vstopijo v pogodbeno razmerje za določeno vrsto prevoza, je pravzaprav ena od največjih značilnosti sodobnega transportnega prava EU. Pri tem pa gre za svojevrsten, vzajemen odnos med varstvom potnikov na eni in politiko varstva potrošnikov na drugi strani; zaščita potnikov je namreč rezultat, posledica politike varstva potrošnikov, hkrati pa je bila politika varstva potrošnikov močno razširjena ravno s specifikami varstva potnikov. EU si že od leta 1991 prizadeva zagotoviti enake osnovne pravice za vse potnike in razvija zakonodajo, ki bi se uporabljala v vseh državah EU. Po prvih uspehih na področju letalskih prevozov, sledijo ostali trije prevozni sektorji; železniški, ladijski in avtobusni. EU naj bi tako po besedah nekdanjega podpredsednika Evropske komisije Siima Kallasa postalo prvo območje na svetu, kjer potniki pri vseh vrstah prevoza uživajo celoten sklop pravic. Ne glede na to katere oblike prevoza se kot potniki poslužujemo, pri vsaki obliki prevoza lahko pride do zamude, odpovedi, izgube ali poškodovanja prtljage, poškodbe, tudi smrti potnika. Logično pričakovanje je, da so tudi pravice potnikov v teh primerih enake, torej ne glede na to ali je do zamude prišlo pri koriščenju letalskega ali pa železniškega prevoza. Upravičeno je pričakovanje, da so poenoteni vsaj ključni pojmi in kriteriji, denimo kaj se šteje kot zamuda, enak režim odgovornosti prevoznika, primerljiv sistem sankcij, odškodnin in podobno. Pa vendar tudi na tem mestu velja ugotovitev, da ni vse zlato, kar se sveti in tako tudi pri evropskem konceptu varstva potnikov ni vse popolno in idealno. Čeprav gre dejansko za zaokrožen sklop pravil, ki na ravni celotne EU na prvi pogled impresivno določajo enak sistem varstva pravic potnikov, pri podrobnejši primerjavi določb štirih uredb EU, ki za letalske, železniške, ladijske in avtobusne prevoze predvidijo enotno ureditev in varstvo pravic potnikov, zelo hitro ugotovimo, da le-te vsebinsko niso poenotene. Nekonsistentnost varstva potnikov, ki vpliva tudi na negotovost potnika, pa ni edina pomanjkljivost. Na določenih mestih so v uredbah tudi pravne praznine, glede katerih je moralo ključno vlogo odigrati Sodišče EU. 8 Varstvo pravic potnika je danes pomembno tudi iz gospodarskega vidika, čeprav se v praksi ugotavlja, da potniki svoje pravice kljub vsemu premalo poznajo. Poleg tega so razlike tudi med samimi prevoznimi sektorji; medtem ko je praksa Sodišča EU izredno bogata na področju letalskih prevozov, tega ne moremo trditi za ostale prevozne sektorje, kar pa težko razumemo na način, da je v ostalih oblikah prevoza ureditev toliko boljša ali učinkovitejša. Ob podrobnejšem pregledu in primerjavi evropske ureditve na področju varstva pravic potnikov, smo pri doseganju zastavljenega cilja, to je enotnega in učinkovitega varstva pravic potnikov v vseh štirih oblikah prevoza, tako šele nekje na pol poti.
Ključne besede: prevozno pravo, potrošniki, varstvo pravic potnikov, pravo EU, magistrske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1151; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

29.
Lepotna tekmovanja in varstvo otrokovih pravic
Špela Rajh, 2017, diplomsko delo

Opis: Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je načelo koristi otroka, ki je osnovno vodilo za ravnanje in postopanje staršev, institucij ter državnih organov, pri vseh dejavnostih, ki zadevajo otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi zajema pojem otroka in opis otrokovih pravic. Bistvena novost, ki jo prinaša KOP, je, da priznava otrokom tudi svoboščine. Svoboščine so posebna vrsta pravic do svobode govora, vere, združevanja, ki jih nekateri razlagalci KOP imenujejo »participativne pravice«. Kljub temu, da so svoboščine priznane vsakomur, jih vsi ne morejo udejanjiti. Udejanji jih lahko le nekdo, ki je kot umno bitje zmožen svobodne presoje in odločitev. KOP določa le, naj starši otroka pri uveljavljanju te pravice usmerjajo na način, prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim. Ločeno poglavje je namenjeno opredelitvi in opisu lepotnih tekmovanj za otroke. Poglavje obravnava zgodovino in izvor otroških lepotnih tekmovanj. Prav tako predstavlja vse od samih priprav na lepotna tekmovanja do stroškov tekmovanja. Lepotna tekmovanja za otroke so obnorela svet, po drugi strani pa so sprožila še večji val zgražanja nad njimi, posledica česar je sprejetje zakona, ki v Franciji prepoveduje lepotna tekmovanja za otroke. »Law on real gender equality« je bil v Franciji sprejet 04. avgusta 2014, predstavlja pa do sedaj najpomembnejši mejnik na omenjenem področju. Številne države po svetu se po vzoru Francije sprašujejo, ali naj storijo enako.
Ključne besede: otrok, pravice otrok, pravno varstvo osebnostnih pravic otrok, lepotna tekmovanja, prepoved
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 299; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (492,37 KB)

30.
Je pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah še možen?
Lina Burkelc Juras, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo obravnavano vprašanje pristopa EU k EKČP. Pravni temelj za pristop predstavlja člen 6 PEU, ki ga je predstavila Lizbonska pogodba. Vendar sama sprememba člena 6 ne zadošča, da bi EU postala pogodbenica EKČP. Za takšen rezultat mora EU izpogajati specifičen sporazum o pristopu s Svetom Evrope, katerega vsebina že dalj časa sproža velike polemike. Po napornih pogajanjih in usklajevanjih je bil leta 2013 oblikovan Osnutek sporazuma o pristopu EU k EKČP. Žal tudi vsebina Osnutka sporazuma sama po sebi ne zadošča za uradni pristop EU k EKČP, saj se pojavljajo številne procesne, institucionalne in vsebinske ovire, ki imajo pomemben vpliv na morebiten dokončen pristop EU k EKČP. Nanje je opozorilo Sodišče EU v Mnenju 2/13, v katerem je trudoma izpogajani Osnutek sporazuma označilo za nezdružljivega s pravom EU in opozorilo na več težavnih vprašanj, ki naj bi jih odpiral. V magistrskem delu so predstavljene načrtovana ureditev iz Osnutka sporazuma, stališča Sodišča EU iz problematičnega Mnenja 2/13 in analiza možnih odzivov na izpostavljene težave in predloge Sodišča EU. Zaradi večnih kritik EU in Mnenja 2/13 se postavlja vprašanje, ali je pristop EU k EKČP glede na predstavljeno dejansko stanje sploh še možen, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, pa tudi, če je pristop sploh še zaželjen (oz. koristen).
Ključne besede: Pristop EU k EKČP, Mnenje 2/13, varstvo človekovih pravic, odnos med Sodiščem EU in ESČP, težave pristopa, možni odzivi
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 957; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici