| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
DEJANSKO URESNIČEVANJE BISTVENE VSEBINE PRAVIC DRŽAVLJANOV EU
Vesna Krpan, 2013, diplomsko delo

Opis: Novejša sodna praksa Sodišča EU uvaja nov pristop uporabe prava EU na področju prostega gibanja oseb in državljanstva Unije, z vpeljavo merila dejanskega uresničevanje bistvene vsebine pravic državljana Unije, ki so mu podeljene zaradi tega statusa in tako bistveno razširja obseg uporabe prava EU. Merilo namreč implicira, da v izjemnih primerih, če pride do preprečitve dejanskega izvrševanja bistvene vsebine pravic v zvezi s statusom državljanstva Unije ali otežitve uresničevanja teh pravic, tudi položaj, ki ne vsebuje čezmejnega elementa, spada na področje uporabe prava EU. Posledice novega pristopa se bodo odražale v migracijski politiki držav članic. Na eni strani pravo Unije tako vedno bolj vpliva na pravila držav članic za pridobitev in odvzem državljanstva. Na drugi strani so države članice primorane podeliti pravice do prebivanja določenim kategorijam državljanov Unije in njihovim družinskim članom, ki pred tem niso imeli pravice se sklicevati na pravo Unije, kar bo imelo vpliv tudi na večje finančne obremenitve držav članic. Manj očitna, a zagotovo ne manj pomembna, je tudi posledica na varstvo temeljnih pravic EU, saj bi široka razlaga člena 20 PDEU namreč lahko sprožila uporabo temeljnih pravic, kljub temu pa za enkrat še ni mogoče z gotovostjo ugotoviti natančnega dometa novih načel oblikovanih s strani Sodišča EU.
Ključne besede: državljanstvo Unije, Direktiva 2004/38, prosto gibanje državljanov Unije, povsem notranji položaj, zadeva Rottmann, zadeva Ruiz Zambrano, zadeva McCarthy, zadeva Dereci in drugi, migracijska politika, varstvo temeljnih pravic EU
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 1334; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (977,35 KB)

12.
VLOGA INŠPEKCIJE ZA DELO
Nino Galun, 2014, diplomsko delo

Opis: Na področju delovnega prava ima poseben pomen varstvo pravic delavca, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka. Delavec je varovan praktično na vseh pravnih področjih, posebno vlogo v sistemu varstva pravic delavca pa ima inšpekcija za delo. Ta opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov na področju delovnih razmerij, kot izvršilno nalogo državne uprave. V diplomskem delu je uvodoma predstavljen pomen inšpekcijskega nadzora v pravnem sistemu in njegov zgodovinski razvoj. Predstavitvi inšpekcijskega nadzora na splošno sledi predstavitev posebnosti na področju pristojnosti inšpekcije za delo. Ta organizacijsko deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Zgodovinskemu pregledu in pregledu ureditve ter pristojnosti inšpekcije za delo v avstrijskem, nemškem in italijanskem pravnem redu sledi pregled pozitivnopravne ureditve v pravnem sistemu Republike Slovenije. V nadaljevanju so predstavljeni potek inšpekcijskega postopka, ki ga opravlja inšpekcija za delo, ter pooblastila inšpektorjev. Poseben poudarek je na odgovoru na vprašanje, na čigav predlog se začne inšpekcijski postopek in kdo so stranke v njem. Inšpekcijski postopek se navadno konča z izdajo ureditvene upravne odločbe, s katero inšpektor odredi vzpostavitev zakonitega stanja. Zraven izdaje ureditvene upravne odločbe ima inšpektor v primeru kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje, še druge možnosti ukrepanja. Tako lahko izda prepovedno odločbo, odločbo v hitrem prekrškovnem postopku, poda ovadbo pristojnemu organu v primeru domnevne storitve kaznivega dejanja ali ukrepa na drug predviden način. Poseben pomen ima preventivno delo inšpekcije, s katerim ta preprečuje nastanek nezakonitega stanja in kršenja pravic. Na koncu so na kratko predstavljeni in med seboj primerjani še drugi postopki v okviru varstva pravic delavcev, to so sodno varstvo, kazenskopravno varstvo in varstvo v okviru prekrškovnega prava. Poseben poudarek je namenjen primerjavi med inšpekcijskim postopkom in ostalimi omenjenimi postopki.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, inšpekcija za delo, varstvo pravic delavca, ureditvena odločba, odločba v hitrem prekrškovnem postopku, pristojnosti inšpekcije za delo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 919; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (866,95 KB)

13.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V REPUBLIKI SLOVENIJI IN DELO NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA TEM PODROČJU
Martina Boben, 2013, diplomsko delo

Opis: Brezplačna pravna pomoč je v Republiki Sloveniji urejena v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, obstajajo pa tudi drugačne možnosti pravne pomoči za socialno ogrožene posameznike, kot je pro bono delo odvetnikov in pa dejavnost pravnega svetovanja s strani nevladnih organizacij. Pravni center za varstvo človekovih pravic nudi brezplačno pravno svetovanje na obalnem območju, Zavod PIP na območju Štajerske, Zavod za brezplačno pravno pomoč pa v Ljubljani. Pravico do pravnega varstva, ki vključuje dolžnost države, da omogoči brezplačno pravno pomoč socialno šibkejšim, zagotavlja tudi italijanska ustava.
Ključne besede: Brezplačna pravna pomoč, Zakon o brezplačni pravni pomoči, pravno svetovanje, nevladne organizacije, Zavod PIP, Zavod za brezplačno pravno pomoč, Pravni center za varstvo človekovih pravic.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 842; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (712,89 KB)

14.
Analiza celovitosti sistema sodnega varstva Sodišč EU
Katja Rojko, 2014, magistrsko delo

Opis: Zasnovani sistem varstva pravic prava EU je, kljub velikim spremembam na gospodarsko ekonomskem področju in tudi na socialnem področju, saj se je družba in posameznikov položaj v njej v tem času zelo spremenil, dolga leta deloval brezhibno. Odrekanje pravnega varstva oziroma pomanjkanje učinkovitega pravnega sredstva kot pomanjkljivost sistema ni bilo zaznano vse do zadeve Jégo-Quéré. Po opravljeni analizi pravnih sredstev, ki so v okvirih varstva pravic v zasebnem interesu, javnem interesu in v okviru ustavnega varstva pravic na voljo posamezniku, je zaključiti, da je za posameznika daleč najprimernejše varstvo pravic v zasebnem interesu. Direktna ničnostna tožba na podlagi četrtega odstavka 263. člena Pogodbe o delovanju EU pa je tisti institut varstva pravic EU, ki je za posameznika, če le izpolnjuje stroge legitimacijske pogoje, ki so po spremembi z Lizbonsko pogodbo upoštevaje interpretacijo pojma predpis, ki jo je Sodišče EU poudarilo v zadevi C-583/11 P, postali za posameznika, ki želi izpodbijani splošne akte, z izjemo zakonodajnih aktov, manj strogi, daleč najprimernejši. Kljub vsem možnostim varstva pravic, ki so posamezniku neposredno ali posredno na voljo, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje pravic, ki izvirajo iz prava EU, se postavlja vprašanje ali se lahko vseeno znajde v situaciji, ko mu ustrezno oziroma učinkovito varstvo pravic (po načelu effet utile) ni zagotovljeno? Odgovor je pritrdilen. Varstvo pravic posameznika preko Sodišča EU je kljub namenu spremembe četrtega odstavka 263. člena PDEU, da se posameznikom omogoči, da pod manj strogimi pogoji vložijo ničnostno tožbo zoper predpise, omejeno in ni opaziti interesa, ne s strani Sodišča EU, kot tudi ne s strani držav članic (sodeč po Lizbonski pogodbi), da bi v prihodnje prišlo do širitve tega obsega na tak način, da bi posameznikom v okviru pojma predpis bila dana možnost izpodbijanja splošnih zakonodajnih aktov. Naloga je sestavljena iz treh poglavij. Prvo poglavje predstavlja kratek uvod v sisteme varstva pravic. V drugem poglavju sledi opis značilnosti posameznega sistem varstva pravic, s pregledom bistvenih lastnosti pravnih sredstev, znotraj vsakega izmed sistemov varstva pravic. Tretje poglavje je jedro magistrske naloge. V njem so najprej predstavljene možnosti, kako lahko posameznik zaščiti svoje pravice, ali se lahko odloči za uveljavljanje varstva pravic le znotraj enega sistema varstva pravic, na primer zasebnopravnega, ali pa lahko hkrati uporabi tudi pravna sredstva, ki mu jih nudi sistem javnega varstva pravic. Sledi analiza podobnosti in razlik ter medsebojne povezanosti posameznih pravnih sredstev, ki daje podlago za pregled prednosti in slabosti za posameznika, pri uveljavljanju varstva pravic. Magistrska naloga doseže svoj vrh pri presoji, ali je posamezniku, glede na novo ureditev po Lizbonski pogodbi in kljub pomanjkljivostim sistema varstva pravic, zagotovljeno učinkovito varstvo pravic prava EU. Temu pa sledijo še sklepne misli.
Ključne besede: Pravo EU, načelo primarnosti, načelo neposrednega učinka, sistem varstva pravic prava EU, varstvo pravic v zasebnem interesu, varstvo v javnem interesu, ustavno varstvo pravic, značilnosti posameznega sistem varstva pravic, pravna sredstva znotraj vsakega izmed sistemov varstva pravic, prednosti in slabosti za posameznika, učinkovito varstvo pravic prava EU, Lizbonska pogodba, direktna ničnostna tožba na podlagi četrtega odstavka 263. člena PDEU, strogi pogoji legitimacije pomanjkljivostim sistema
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 2240; Prenosov: 793
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

15.
VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC S POUDARKOM NA MEDIACIJI
Urška Mirt, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravje, pravica vsakega posameznika, je ena izmed najpomembnejših vrednot, saj omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Najpomembnejše, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti in zdravstvenimi delavci oziroma sodelavci na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice in dolžnosti so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem življenju. Zakon o pacientovih pravicah predvideva dvostopenjski postopek reševanja sporov, ki je jasen in enostaven. Prva stopnja obravnave se izvede pri izvajalcu zdravstvenih storitev. V primeru, da stranki v postopku na prvi stopnji ne prideta do ustrezne rešitve spora, se zadeva preda v obravnavo Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, kjer je za rešitev spora predvideno več možnosti. Mednje sodi tudi izvensodna poravnava v obliki mediacije. Mediacija je postopek, v katerem tretja, nevtralna oseba (mediator) strankama, ki v tem postopku sodelujeta prostovoljno, pomaga poiskati mirno rešitev spora. Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje vsebuje najpomembnejša načela za uspešnost in razvoj ter zaupanje v mediacijo. Pomembno vlogo na področju varovanja pacientovih pravic ima tudi Varuh človekovih pravic. Potrebe po mirnem reševanju sporov v zdravstvu naraščajo, zato sta se vodstvi Zdravstvenega doma Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor odločili, da ustanovita skupno mediacijsko pisarno.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, Komisija RS za varstvo pacientovih pravic, mediacija, Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje, varuh človekovih pravic, mediacijska pisarna.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 832; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (812,27 KB)

16.
PRISTOP EVROPSKE UNIJE K EVROPSKI KONVENCIJI ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Juš Černovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano vprašanje pristopa Evropske unije (v nadaljevanju EU) k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), katerega temelj predstavlja 6. člen Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju PEU). Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju Lizbonska pogodba), je EU podelila pravno osebnost in dodelila obveznost pristopa EU k EKČP. Lizbonska pogodba, ki je v veljavo vstopila 1. decembra 2009, tako predpostavlja, da bo EU pristopila k EKČP. Tu se pojavlja pomembno vprašanje, kako bi priključitev EU k EKČP vplivala na varstvo človekovih pravic v EU in na delovanje njenih institutucij. Do zdaj EU ni bila podpisnica EKČP, ampak so to bile vse njene članice, saj pristop k EKČP predstavlja enega izmed temeljnih pogojev za članstvo. 14. oktober 2011 je prinesel nekaj pomembnih premikov na tem področju. Po skoraj treh letih pogajanj je med komisijo predstavnikov EU in Sveta Evrope prišlo do uspešno sklenjenega sporazuma o pristopu EU k EKČP. Ne glede na to, da bi sam pristop pripomogel k učinkovitejšemu varstvu človekovih pravic na območju EU, pa sporazum po uspešnem zaključku pogajanj ne prinaša nemotenega in enostavnega pristopa, saj se pojavljajo številne procesne, institucionalne ter vsebinske ovire, ki imajo pomemben vpliv na morebiten uspešen ter dokončen pristop. Omeniti velja nasprotovanje držav podpisnic EKČP, ki niso članice EU, saj bi v tem primeru imele EU in njene članice glas več v uresničevanju njihovih interesov. Velikega pomena je tudi odnos med Sodiščem EU in Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Čeprav se vse od zgodnjih devetdesetih let Sodišče EU sklicuje na določbe in sodno prakso ESČP, brez formalnega pristopa EU k EKČP Sodišče EU nima pristojnosti, da uporabi določbe EKČP, a Sodišče EU daje EKČP vseeno poseben pomen in jo uporablja kot vodilo v njegovi sodni praksi. Nedvomno bi pristop EU k EKČP prinesel pomembne spremembe na področju varstva človekovih pravic, ki so se znašle v precejšnjih težavah, hkrati pa bi poskrbel za harmonizacijo med EU in Svetom Evrope. Kljub vsemu je sam pristop še zelo daleč od gotovega dejstva.
Ključne besede: Pristop EU k EKČP, 6. člen PEU, varstvo človekovih pravic, institucionalne, procesne in vsebinske ovire, odnos med sodiščem EU in ESČP
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2101; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (421,53 KB)

17.
KONCEPT ZKP-1 IN USODA HRVAŠKEGA ZKP/08
Ana Černec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene podobnosti med osnutkom ZKP-1 in hrvaškim ZKP/08, ki si delita številne karakteristike. Oba predvidevata odpravo sodne preiskave, ter uvedbo državnega tožilca kot dominus litis predkazenskega postopka in spreminjata tip kazenskega postopka iz mešanega v adversarnega. S pomočjo preučevanja slovenske in hrvaške strokovne literature so opisani razlogi za odločitev zakonodajalca za uvedbo (oziroma poskus uvedbe) takšne reforme na kazensko procesne področju in glavni elementi obeh kazenskih postopkov. Velik poudarek v diplomskem delu je na predstavitvi in analizi sodne odločbe Ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki je razveljavila kar 43 členov ZKP/08, ki so bili v nasprotju z Ustavo RH in mednarodnimi pravnimi akti, predvsem z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pomembna pa še ker v svoji vsebini nalaga zakonodajalcu pozitivne ustavne obveznosti. Sodba Ustavnega sodišča Republike Hrvaške pa ni pomembna le za njihovo pravo, temveč lahko strokovnjaki pri pripravljanju novel, ali pa celotnega zakona, ki uvaja nove institute in se nagiba k adversarnemu tipu kazenskega postopka, uporabijo mnenje Ustavnega sodišča RH, ter s tem zagotovijo večjo stopnjo varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: ZKP-1, ZKP/08, Zakon o kaznenom postupku, rešitev U-I-448/09 in druge, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, adversarni tip kazenskega postopka
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 919; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (598,48 KB)

18.
OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI ORMOŽ
Sabina Zore, 2014, diplomsko delo

Opis: Občine so po Zakonu o socialnem varstvu dolžne iz proračuna financirati določene storitve in programe socialne varnosti: pravice družinskega pomočnika, pomoč družini na domu, stroški v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec delno ali v celoto oproščen plačila, pomoč pri uporabi stanovanja, razvojne in dopolnilne programe. Velik pomen ima institut družinskega pomočnika, ki je bil uveden leta 2004, zaradi ohranjanja kakovostnega življenja starejših invalidnih oseb. Zakon o socialnem varstvu zato določa pristojnosti in naloge organov občine, z izpolnjevanjem katerih omogočijo zagotovitev pravic in storitev upravičencem. Občina Ormož je manjša občina z 12739 prebivalci. V proračunu vsako leto namenja sredstva za financiranje socialnovarstvenih storitev. Individualne vloge za pridobitev pravice do družinskega pomočnika, pomoč družini na domu obravnava Center za socialno delo, občina nastopa zgolj kot financer. Koncesijo za izvajanje storitev pomoč družini na domu in institucionalno varstvo ima Center starejših občanov Ormož. Razvojni program, ki ga občina financira se imenuje Zdravo življenje.
Ključne besede: javna služba, družinski pomočnik, pomoč družini na domu, institucionalno varstvo, socialno varstvo, socialnovarstvene pravice, občina Ormož, proračunska sredstva, financiranje pravic
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 978; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (364,18 KB)

19.
MEJE NAČELA UČINKOVITOSTI VARSTVA PRAVIC POSAMEZNIKA V SISTEMU SODNEGA VARSTVA V EU
Alenka Berger Škrk, 2014, doktorska disertacija

Opis: V pravu EU sta načelo učinkovitosti in pravica do učinkovitega sodnega varstva bistvenega pomena za posameznike, ko ti kot stranke spora uveljavljajo sodno varstvo. Doktorska disertacija je namreč osredotočena na položaj posameznikov, ko ti uveljavljajo svoje »unijske« (materialnopravne) pravice. Bistvena je torej dilema ali imajo posamezniki, kot nosilci pravic in obveznosti po pravu EU, resnično zagotovljena ustrezna procesna jamstva za učinkovito varstvo svojih pravic. Kljub razmeroma dobri organizaciji sistema sodnega varstva v EU, tako na centralizirani kot tudi na decentralizirani ravni, se zastopa stališča, da se posamezniki pri uveljavljanju prava EU pred nacionalnimi in unijskimi sodišči soočajo z različnimi procesnimi ovirami, med katerimi nekatere celo vodijo v t. i. situacije odreka oziroma zanikanja sodnega varstva (denial of justice/déni de justice). Poleg bistvenega razvoja sodne prakse Sodišča EU vezanega na določanje »zahtev« načela učinkovitosti (Drugo poglavje), bi z vidika sedanjega, omejenega dostopa do sodnega varstva posameznika, lahko imela pomembne pozitivne učinke pravica do učinkovitega sodnega varstva kot jo je preko uporabe 6. in 13. člena EKČP izoblikovalo Sodišče EU oziroma kot izhaja iz 47. člena Listine o temeljnih pravicah EU (Tretje poglavje). Z namenom odkrivanja različnih pomanjkljivosti obstoječega sistema učinkovitega sodnega varstva pravic EU, je v doktorski disertaciji ta razčlenjen z vidika (nacionalne) delitve na sodno varstvo v zasebnem/javnem in ustavnosodnem interesu (Četrto poglavje). Poleg razkritja različnih primerov zanikanja sodnega varstva EU, se preko te analize izkaže še, da (učinkovito) zagotavljanje sodnega varstva posameznikom pravzaprav nikoli ni bil osrednji cilj institucionalne ureditve EU, temveč predstavlja predvsem neizogibni »stranski produkt« nenehnega širjenja pristojnosti EU. Pri analizi sistema sodnega varstva EU z vidika varstva v javnem interesu so obravnavane pomanjkljivosti naslednjih pravnih sredstev EU: postopka predhodnega odločanja (267. člen PDEU), tožbe Komisije proti državi članici (258. člen PDEU), ničnostne tožbe (263. člen PDEU) in tožbe zaradi nedelovanja (265. člen PDEU). V kontekstu prava EU je sodno varstvo v zasebnem interesu osredotočeno na učinkovitost postopka predhodnega odločanja ter na dilemo dejanske učinkovitosti sodnega uveljavljanja denarnih zahtevkov vezanih na koncept uresničevanja »odškodninskih tožb EU (uveljavljanje odškodninske odgovornosti države članice/Unije zaradi kršitve prava EU). Zastopa pa se tudi stališče, da tožbe vezane na presojo zakonitosti (ničnostna tožba, tožba zaradi nedelovanja in ugovor exceptio illegalis) uresničujejo unijsko ustavnosodno varstvo. Slednje namreč omogoča razpravo o položaju posameznika, ko ta uveljavlja sodno varstvo vezano na »ustavna vprašanja« pred Sodiščem EU kot pritožbenim sodiščem. Končno pa so situacije zanikanja sodnega varstva v sodnem sistemu EU obravnavane tudi z vidika zaporedja temeljnih procesnih institutov in pravil vsakega sodnega postopka (Peto poglavje). Zaključek doktorske disertacije je mogoče strniti v sklep, da dostopnost oziroma učinkovitost sistema sodnega varstva v EU z vidika uresničevanja posameznikove pravice do učinkovitega sodnega varstva ni ustrezno zagotovljena, pri čemer se predlagajo različne rešitve, kako izboljšati obstoječo ureditev.
Ključne besede: Pravica do učinkovitega sodnega varstva v pravu EU, načelo učinkovitosti v pravu EU, effet utile, posameznikova pravica do učinkovitega sodnega varstva, sodno varstvo posameznikovih pravic v pravu EU, učinkovito sodno varstvo "unijskih" pravic, sistem sodnega varstva v pravu EU, situacije zanikanja sodnega varstva
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 2451; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

20.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici