| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
SODNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V LUČI UVELJAVITVE LIZBONSKE POGODBE
Igor Luzar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem zajel varstvo človekovih pravic na nadnacionalni ravni, pri čemer sem se najprej osredotočil na opis razvoja tega varstva na globalni, nato pa še na regionalni ravni v okviru Sveta Evrope in EU. Skozi nalogo je prikazana sodna praksa sodišč ESČP in Sodišča EU, pri analizi njunega medsebojnega razmerja pa sem primerjal njuno sestavo, postopek pri njunem odločanju, zgodovinski razvoj, pravne podlage za njuno delo, pravice in svoboščine, ki jih varujeta pri svojem odločanju, kot tudi možnosti dostopa do teh dveh sodišč. Poudarek je podan tudi pri opisu najvidnejših načel, ki skozi sodno prakso usmerjajo njuno delo. Jedro diplomske naloge je posvečeno pregledu učinkov, ki naj bi jih imela večja naslonitev Sodišča EU na ESČP po uveljavitvi Lizbonske pogodbe kot tudi potencialni pristop EU k EKČP. Zato je v nadaljevanju najprej podano razmerje med EKČP in Listino EU o temeljnih pravicah kot katalogoma človekovih pravic, na katerih sodna praksa teh sodišč temelji, oziroma bo temeljila v prihodnosti. Sledi razlaga sodb Sodišča EU na področju varstva človekovih pravic in primerjava s sodno prakso ESČP, pri čemer sem iskal njune medsebojne sorodnosti, neskladja, kot tudi očitna nasprotja v podanih odločitvah. V luči novih razmerij med njima sem opisal možne učinke, ki bi jih večja naslonitev Sodišča EU na ESČP imela v institucionalnem, ustavnem in normativnem pogledu, ter se ustavil še pri vprašanju večje upravičenosti EU in njene povezanosti s preostalo Evropo. Nadalje sem analiziral učinke, ki bi jih naslonitev imela na odnose med EU in državami članicami EU, ter na koncu razložil tudi tiste možne učinke, ki jih takšna naslonitev utegne imeti na globalna razmerja EU do preostalega sveta.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, sodna praksa, EU, ESČP, Sodišče EU, EKČP, Listina EU o temeljnih pravicah, varstvo človekovih pravic
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3901; Prenosov: 1194
.pdf Celotno besedilo (608,59 KB)

5.
OTROCI IMAJO TALENT- KJE SO NJIHOVE PRAVICE?
Maja Skočir, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem v ospredje postavila pojema talent ter pravice otrok. Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kakor tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavljata načelo koristi otroka in nam nalagata, da je potrebno na vseh področjih, ki zadevajo otroka, posvečati posebno pozornost otrokovi koristi. Preobširnost kršitev človekovih pravic, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, posebno kršitev otrokovih pravic je problem, kateremu bom posvetila pozornost. Skozi diplomsko nalogo bom prikazala, da kjub temu, da je bilo na področju otrokovih pravic sprejetih mnogo predpisov, tako na nacionalni, evropski kot tudi na mednarodni ravni, še vedno prihaja do njihovih kršitev. Posebno poglavje bom namenila opredelitvi pojma talent, ki prvotno ni pomenil neke psihološke posebnosti, ampak je predstavljal denarno enoto. Ta okoliščina nakazuje, da pri vprašanju talenta ne gre samo za psihološki, temveč tudi ekonomski problem. V sociologiji se pod pojmom talent vse bolj poudarja pomen socialnega kapitala, kot katalizatorja kapitala človeka, ki šele omogoča realizacijo človeškega in posredno tudi fizičnega kapitala. Na podlagi tega lahko vidimo, da se obravnavanje talenta ne sme omejevati zgolj na psihološki ravni, temveč zahteva tesno sodelovanje psihologije, sociologije in ekonomije. Ločeno poglavje bom namenila socializaciji, tako primarni kot sekundarni. V procesu socializacije se posamezniki naučijo svoje kulture, v obdobju zgodnjega otroštva je pomembnejša primarna socializacija. Ker so v zadnjem času raznovrstni šovi obnoreli svet, v katerih otroci ne izkazujejo samo svoje talente, ampak tudi zmagujejo, sem poskušala prikazati, kako lahko takšna medijska izpostavljanost vpliva na otroka. Ali imajo njihovi starši pravico, da otroka tekom odraščanja medijsko izpostavljajo, hkrati pa sem prikazala tudi različna mnenja ljudi o nastopanju otrok v javnosti. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi more, ki jo je Natascha Kampusch preživljala kar osem let v milosti in nemilosti svojega ugrabitelja, kakor tudi odmevnih primerov, ko se duhovniki znašajo nad svojimi učenci, ki so bili v preteklosti medijsko odmevni.
Ključne besede: Ključne besede: talent, otrok, socializacija, varuh človekovih pravic, institucionalno varstvo, diskriminacija, oglaševanje, televizijske oddaje, lepotna tekmovanja, zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2460; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (380,64 KB)

6.
PRAVNI PRIKAZ VAROVALNIH INSTITUTOV S PODROČJA PACIENTOVIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mirjana Feguš, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo prikazuje pravno ureditev neformalnih varovalk s področja človekovih pravic in podrobneje pacientovih pravic, tako na državni kot na lokalni ravni. Tudi pacientom je potrebno zagotoviti temeljne človekove pravice. Izhodišče obravnave varovanja pacientovih pravic predstavlja ustavno predviden Varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki posameznika ščiti v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil ter posreduje v primeru kršitev pravic in drugih nepravilnosti. S svojim delovanjem je pomembno vplival na uvedbo posebnih varuhov na posameznih področjih. Na zdravstvenem področju, kjer gre načeloma za zasebnopravno razmerje med uporabnikom in izvajalcem zdravstvenih storitev, je bil najprej s strani Mestne občine Maribor vzpostavljen lokalni institut Varuh bolnikovih pravic za potrebe občanov Maribora in statistične regije Podravja, kateremu je sledilo imenovanje zastopnikov pacientovih pravic na državni ravni na podlagi Zakona o pacientovih pravicah. Ta zakon je določil hkrati pritožbeni postopek z zahtevo prve obravnave kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvenih storitev, če ne pride do rešitve spora z dogovorom, pa zahtevo druge obravnave pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic s poudarkom mirnega reševanja sporov, pri katerem se subsidiarno uporabljajo postopkovne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. Zastopnik pacientovih pravic lahko obenem opravlja tudi funkcijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kolikor izpolnjuje pogoje in je imenovan na to funkcijo, ki varuje pravice oseb z duševnimi motnjami po Zakonu o duševnem zdravju.
Ključne besede: Ključne besede: neformalno varstvo, pacientove pravice, pacient, izvajalec zdravstvenih storitev, varovalni institut, zastopnik pacientovih pravic, varuh bolnikovih pravic, pritožbeni postopek, mirno reševanje sporov.
Objavljeno: 19.04.2012; Ogledov: 2998; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (572,24 KB)

7.
Razsežnosti 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Matija Kočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razsežnosti kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki jih je izoblikovala sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju Sodišče ali ESČP). Prepoved mučenja je absolutna in del mednarodnega običajnega prava. Do takega statusa je prišla skozi dolgotrajen razvoj. Zato je v prvem delu predstavljen kratek razvoj prepovedi mučenja v mednarodnih aktih. Nadalje se osredotočimo na predstavitev, v Svetu Evrope sprejete, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju Konvencija ali EKČP). Ta vsebuje prepoved mučenja v 3. členu, ki ga analiziramo skozi sodno prakso Sodišča. Zaradi kompleksnosti tretjega člena natančno opredelimo tri oblike ravnanj, ki jih zajema: mučenje, nečloveško ter ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Skozi sodno prakso je ESČP izoblikovalo minimalne standarde varstva pravic posameznikov za vsako kategorijo grdih ravnanj. Analiza sodb pokaže, da je Konvencija živ organizem, kar pomeni, da jo Sodišče razlaga v skladu z razvojem standardov varstva pravic v demokratičnih družbah. Sledi predstavitev pomena 3. člena glede na različne kategorije ravnanj (pridržanje/pripor, aretacije in zaslišanje, izročitve in izgon, razmere v zaporih/priporih, neodvisna, hitra in učinkovita preiskava). Osredotočili smo se na razmere v zaporih in priporih, kjer se je Sodišče v sodbah večkrat sklicevalo na poročila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT). Naloga odbora je, da z obiski držav članic preiskuje ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost. CPT na tem področju odigra ključno vlogo, saj razvija minimalne standarde in priporočila, ki jih države članice Sveta Evrope morajo upoštevati. Na koncu predstavimo zadevo Mandić in Jović proti Sloveniji (2011), kjer je Sodišče ugotovilo, da je Slovenija kršila Konvencijo zaradi razmer v zaporih. Sodba je pomembna, ker nazorno prikaže problematiko zaporskih pogojev v Sloveniji in lepo demonstrira že razvito sodno prakso na tem področju.
Ključne besede: človekove pravice, varstvo človekovih pravic, prepoved mučenja, mednarodne konvencije, Evropsko sodišče za človekove pravice, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 3791; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (375,73 KB)

8.
9.
10.
SLOVENSKA POMLAD 1988-1990
Simon Stopajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 1988 se je začelo eno izmed ključnih obdobij v slovenski zgodovini. Začela se je Slovenska pomlad, ki se je posredno pričela z aretacijo četverice, Janše, Borštnerja, Tasića in Zavrla ter sodnim procesom zoper njih. Vzporedno z aretacijami je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic. Maja 1989 je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, ki je imela protiutež v Temeljni listini. Majniška deklaracija je bila osnova političnih programov novih političnih strank, ki so jih začeli ustanavljati po letu 1988. Januarja leta 1989 je tako nastala prva prava politična opozicija, Slovenska demokratična zveza. Iz Nemčije pa se je po dolgi odsotnosti zaradi nestrinjanja s komunističnim sistemom ter oblastjo vrnil dr. Jože Pučnik, ki je s svojo osebnostjo dovolj dolgo držal skupaj Demos, Demokratično opozicijo Slovenije, ki je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni imela priložnost voditi prvo svobodno izvoljeno slovensko vlado.
Ključne besede: slovenska pomlad, Odbor za varstvo človekovih pravic, Majniška deklaracija, Slovenska demokratična zveza, dr. Jože Pučnik, Demos.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 2058; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (730,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici