| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

2.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 466; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (848,04 KB)

3.
Pravni in politični okvir za regulacijo avtonomnih vozil in dronov v EU
Rami Salman, 2020, magistrsko delo

Opis: Mobilnost sestavlja pomemben del našega življenja, zato je nujno da je varna in zanesljiva. S pojavom naprednih tehnologij, kot so samovozeči avtomobili in droni, se pojavljajo določena vprašanja, ki se nanašajo na integracijo teh izdelkov v vsakdanje življenje in vpliva nanj. Uvodoma je prikazan tehnološki razvoj naprav, povezanih na omrežje in spremembe evropskega regulatornega okvirja v zvezi s tem. Nadalje sledi nekaj praktičnih primerov uporabe dronov in avtonomnih vozil. Magistrsko delo preučuje te tehnološke izdelke in storitve v luči prava EU glede na že veljavne primarne in sekundarne akte, kjer takšnih konkretnih predpisov še ni, pa si pomagamo s pomočjo splošnih načel in ostalih nezavezujočih aktov, ki so že bili sprejeti. Eden ključnih predpisov, ki je usmerjen na informacijsko varnost, je Splošna uredba o varstvu podatkov (t.i. GDPR), kar se izraža že v širši definiciji samega podatka v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Pomembna je predvsem zaradi velikega toka informacij v elektronski obliki. V zvezi s pravicami državljanov EU imamo še veliko drugih relevantnih predpisov na tem področju, kot je Direktiva v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako in Direktiva o elektronskem poslovanju. Kljub visokemu nivoju pravne regulacije zaščite državljanov Unije, se pojavljajo vprašanja, ali so trenutni pravni predpisi zadostni glede na prihod avtonomnih naprav. Podan je tudi pregled relevatnih aktov in predlogov v zvezi z umetno inteligenco in možnostmi za zaščito uporabnikov izdelkov, ki temeljijo na avtonomnosti. Prihodnost tehnologije je vsekakor tako zanimiva kot nepredvidljiva, kar pomeni da je še toliko bolj pomembna dosledna ureditev pravnih razmerjij med tehnološkimi giganti, potrošniki in drugimi pristojnimi institucijami. Pomemben vidik je tudi pravna poenotenost držav članic zaradi skupnega evropskega trga. V primeru prevelikih pravnih razlik bi lahko prišlo do zlorab in zaobhajanja pravnih predpisov, kar bi samo po sebi izničilo njihov temeljni namen.
Ključne besede: informacijska tehnologija, avtonomna vozila, droni, varstvo podatkov, elektronsko poslovanje, internetna nevtralnost, spletna varnost, GDPR, pravice državljanov EU
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

4.
Novosti, ki jih prinaša GDPR na področju računovodenja
Nina Majer, 2020, diplomsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnega življenja sta pomembni temeljni človekovi pravici. Zaradi uporabe informacijske tehnologije svoje podatke večkrat razkrivamo tretjim osebam, pri tem pa ne pomislimo na njihovo zlorabo. Nova pravila o varstvu podatkov, ki krepijo pravice državljanov in poenostavljajo pravila za podjetja v digitalni dobi, so začela veljati maja 2018 s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Ta je prinesla spremembe v smislu večjega nadzora nad obdelavo posameznikovih osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov je splošno veljavna in neposredno zavezujoča za vse članice Evropske unije se pa znotraj uredbe najdejo določbe, ki jih je treba specifično urediti v nacionalnih zakonih. V diplomskem projektu bomo za lažje razumevanje uredbe najprej opredelili splošne pojme s področja varstva osebnih podatkov ter predstavili določbe, ki so bile določene v Zakonu o varstvu osebnih podatkov v povezavi s tistimi, ki jih je prinesla Splošna uredba o varstvu podatkov. V nadaljevanju se bomo osredotočili na računovodsko dejavnost, s poudarkom na obdelavi osebnih podatkov in presojo skladnosti z veljavno zakonodajo.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, računovodstvo, upravljavec, obdelovalec.
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 222; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, magistrsko delo

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Ključne besede: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 705; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Obvladovanje tveganj v gospodarski družbi z vidika varstva osebnih podatkov
Aljaž Lep, 2019, magistrsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov predstavlja institut, ki z razvojem informacijske tehnologije in posledično težjem nadzoru nad širjenjem informacij pridobiva na svojem pomenu. Sprejem Splošne uredbe (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ang. General Data Protection Regulation) je povzročil, da morajo organizacije ureditev varovanja osebnih podatkov ponovno preveriti in ji nameniti več pozornosti kot doslej. Zakonodaja na področju varstva osebnih podatkov zahteva od vseh organizacij določene obveznosti, pri čemer je večina obveznosti, ki jih uvaja nova Splošna uredba obstajala že pred njenim sprejemom. Magistrska naloga obravnava obveznosti in aktivnosti, ki jih morajo organizacije zasebnega sektorja urediti, da se uspešno izognejo tveganjem, ki jih nespoštovanje zakonodaje na tem področju prinaša. Poudarek je na pripravi dokumentacije, ki jo morajo organizacije sprejeti oziroma urediti in aktivnostih ter ukrepih, ki jih je potrebno izvrševati v praksi. Predstavljena je večina novosti, ki jih uvaja Splošna uredba, kot so: institut pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov, evidenca dejavnosti obdelave, politika varstva osebnih podatkov, obveznost uradnega obveščanja o kršitvah (obveznost samoprijave). V Sloveniji je zaradi nesprejetja novega področnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2), nastala »pravna praznina«, zaradi katere nastaja dvom, ali ima informacijski pooblaščenec kot nadzorni organ sploh ustrezna pooblastila za sankcioniranje nespoštovanja določb Splošne uredbe. Zaenkrat se sankcije za kršitve namreč še vedno izrekajo po obstoječem Zakonu o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1), kljub temu pa ima nadzorni organ določena pooblastila tudi po Splošni uredbi. Omenjenega področnega zakona ZVOP-1 oziroma prihajajočega ZVOP-2 nikakor ne gre zanemariti, saj se določbe ZVOP-1 še vedno uporabljajo za tista področja, ki jih Splošna uredba ne ureja oziroma jih področni zakon lahko uredi drugače. Tako bo tudi bodoči ZVOP-2 urejal določene institute, ki jih Splošna uredba ne ureja, med drugim tudi področje videonadzora in neposrednega trženja, ki sta oba zelo pogosti praksi večine organizacij. V številnih državah članicah EU so nadzorni organi že izrekali sankcije zaradi kršitve določb Splošne uredbe. Med najpogostejšimi kršitvami so predvsem pomanjkljivosti na področju zavarovanja osebnih podatkov, (nezadostne) informacijske varnosti in nepooblaščenih vpogledov. Najvišje sankcije za kršitve so pričakovano prejele multinacionalne organizacije, vendar niti srednje velike in majhne gospodarske družbe, ki v svojih sistemih hranijo podatke o zgolj par 100 strankah, niso imune za tveganja, ki jim grozijo na področju varstva osebnih podatkov. Upoštevanje veljavne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov nedvomno pripomore k omejevanju možnih tveganj, sočasno pa povečuje tudi ugled organizacije v očeh posameznikov, konkurence in drugih subjektov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, Splošna uredba (GDPR), dokumentacija, ZVOP-1, ZVOP-2, varnostni incident, samoprijava, odgovornost za kršitve.
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (955,74 KB)

7.
Politika zasebnosti v finančnih institucijah
Mia Jecelj, 2019, diplomsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala vse od neobstoječe pravice pa do pravice, za katero velja danes in sicer z izjemno širokim področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka, je v zadnjem času vedno bolj ogrožena pravica posameznika o varstvu osebnih podatkov. Predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo napredku in zaradi tega ne nudijo več odgovorov na določene dileme. Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in novi predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) poskušata slediti napredku ter s tem povezano po potrebi spreminjati zakone glede varstva osebnih podatkov, da bi bilo varstvo čim bolj sigurno. V prvem delu diplomskega dela bomo opisali splošne pojme s tega področja, prav tako bomo vključili veljavno zakonodajo na tem področju. V nadaljevanju pa se bomo osredotočili na varstvo osebnih podatkov v finančnih institucijah, s poudarkom na vrstah osebnih podatkov, ki jih obdelujejo, ter splošnimi pogoji, ki so predpisani za vsako izmed izbranih aktivnosti. Zaključili bomo z ugotovitvami, ali se obdelava osebnih podatkov v finančnih institucijah razlikuje od obdelave v podjetjih in ali je v skladu z veljavno zakonodajo.
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, finančne institucije, Splošna uredba EU, Nova KBM d.d.
Objavljeno: 18.12.2019; Ogledov: 464; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (833,05 KB)

8.
Varstvo osebnih podatkov v podjetju
Jaka Premzel, Urban Kralj, Žiga Plavčak, Nejc Fir, 2019, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid

Opis: Človekova zasebnost je nedotakljiva (35. člen Ustave RS). Osebni podatki so del zasebnosti posameznika, zato je tudi njim zagotovljeno najvišje pravno varstvo. Razvoj sodobnih tehnologij in nenehno kopičenje podatkov pomeni resno grožnjo varstvu osebnih podatkov, saj se da do njih relativno enostavno dostopati in jih uporabljati za različne, velikokrat škodljive namene. Zakonodajalec Evropske unije je zato sprejel novo uredbo na področju varstva osebnih podatkov, ki je v veljavi od 28. 5. 2018. Njen namen je povečati varstvo osebnih podatkov v digitalni družbi. Določbe uredbe zavezujejo tudi slovenske gospodarske družbe in podjetnike, ki morajo izvajati politiko zasebnosti, usklajeno z novimi pravili.
Ključne besede: politika zasebnosti, GDPR, osebni podatek, varstvo osebnih podatkov, podjetja
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 643; Prenosov: 97
URL Povezava na datoteko

9.
Informacijski izzivi ob uvedbi splošne uredbe o varstvu podatkov
Avalon Ivanuša, 2019, magistrsko delo

Opis: Dolga leta je bilo varstvo podatkov obravnavano kot nadležna naloga, za katero so podjetja »morala« reči, da jo uspešno opravljajo, vendar pa v resnici niso za to niti mignila s prstom. Pravzaprav so to nalogo pogosto spregledala ali pa premalo financirala. S pojavom nove Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (angleško »General Data Protection Regulation«; v nadaljevanju GDPR) se je vse to spremenilo. GDPR velja za enega najbolj razširjenih delov zakonodaje EU, pri čemer pa izdaja tako velike kazni, da si nobeno podjetje ne more več privoščiti, da bi ga prezrlo. GDPR razširi pojem »osebni podatki«, pri čemer pa postavlja uporabnika v središče varstva podatkov in njegove zasebnosti. Vsak prebivalec EU ima od zdaj naprej pravico do odločanja in upravljanja v zvezi s tem, kako se njegovi osebni podatki zbirajo, hranijo, uporabljajo, ščitijo, prenašajo in brišejo. V skladu z GDPR lahko uporabniki opustijo skupno rabo osebnih podatkov, prepovejo njegovo nadaljnjo obdelavo in zahtevajo, da se jim vsi podatki pošljejo v berljivi obliki ali pa v celoti izbrišejo iz sistema. Skladnost z GDPR-jem zahteva, da velika podjetja v celoti pregledajo svoje zbiranje podatkov, uporabo in varnostne prakse, kadar gre za velike količine podatkov uporabnikov. To pa od njih zahteva, da ustvarijo učinkovit okvir za upravljanje podatkov, izvedejo revizije, zaposlijo specializirano osebje, organizirajo usposabljanje osebja in tečaje strokovnega razvoja, da se zagotovi, da ima vsak član podjetja jasno razumevanje načel in zahtev GDPR-ja. Na poti do izpolnjevanja vseh zahtev pa se bodo podjetja zagotovo srečevala s številnimi informacijskimi problemi in izzivi, ki jih bodo morala sproti reševati. Dejstvo je, da živimo v digitalni dobi, kjer so osebni podatki uporabnikov zelo pomembni za podjetja, zlasti v panogah, ki jih vodijo podatki o strankah (npr. platforme družbenih medijev). Zaradi novega pomena osebnih podatkov in njegove uporabe se zavest o zasebnosti podatkov povečuje med ljudmi, zato je dobro upravljanje zasebnosti podatkov izjemno pomembno tako za podjetja kot za stranke. Samo magistrsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev zasebnosti in varnosti podatkov, definiranje nove uredbe ter kakšne spremembe in novosti prinaša s sabo, kaj to pomeni za velika podjetja, kot sta npr. Facebook in Apple in kako so informacijske rešitve skladne s samim GDPR-jem. V praktičnem delu pa smo predstavili, kako se je izbrano start-up podjetje Databox pripravljajo na uvedbo nove uredbe.
Ključne besede: Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR), varstvo podatkov, osebni podatki, zasebnost, informacijski izzivi, Databox
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 514; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

10.
Evidence policije in varstvo osebnih podatkov
Tim Perhaj, 2019, diplomsko delo

Opis: Povzetek Z vsesplošnim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij postajamo »družba« zbiranja podatkov in informacij. Osebni podatki in z njimi povezane informacije so v današnji družbi iskano tržno blago, saj mnogim multinacionalkam predstavljajo glavni vir prihodka. Osebni podatki so lahko tudi podvrženi raznim manipulacijam in zlorabam, zato mora biti hramba, varstvo in upravljanje z njimi, predvsem zaradi občutljivosti, ustrezno zakonsko zaščitena in zavarovana. Zbiranje podatkov je lahko koristno pri policijskem delu, kjer policisti pri opravljanju vsakodnevnih nalog lažje identificirajo storilca ali prekrškarja. Evidence pri policijskem delu se uporabljajo tudi pri izvajanju policijskih pooblastil ter preiskovanju kaznivih dejanj. Tako uporabljajo, vodijo ter vzdržujejo različne policijske evidence, v katerih zbirajo in obdelujejo osebne podatke. Začetek diplomskega dela se osredotoča predvsem na razne definicije v povezavi z osebnimi podatki in evidencami, opredeljevanje zakonov, ki omejujejo policiste pri njihovem delu, in druge zakone za zaščito osebnih podatkov. Nadaljevanje podaja vpogled v 32 policijskih evidenc, hrambo osebnih podatkov ter pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Diplomsko delo se zaključi z analizo odločbe Ustavnega sodišča ter ugotovitvami na postavljena raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: diplomske naloge, Informacijska zasebnost, evidenca, DNK, policija in varstvo podatkov
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 629; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (926,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici