| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Varovanje osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti
Denis Fras, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko je zlorabljanje osebnih podatkov zelo pogosto, meja med zasebnostjo in javnostjo pa postaja vedno tanjša, zato postaja spoštovanje in upoštevanje temeljnih človekovih pravic vedno bolj pomembno. To morajo upoštevati tudi računovodski servisi pri svojem opravljanju dela, kajti večja varnost osebnih podatkov in informacij zmanjša tveganje poslovanja, kar pa posledično pomeni večje zaupanje strank v njihovo delo, manjšo možnost vdora v bazo podatkov ter manjšo možnost, da bi prišlo do neodobrenega razkritja ali izgube podatkov. Da ne bi kršili pravice osebnih podatkov si pri vsakodnevnih opravilih pomagajo z zakonodajo, predvsem z Zakonom o varovanju osebnih podatkov in varnostno politiko, katero ima vsako podjetje prilagojeno svojim specifičnim lastnostim. Varovanje osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti pomeni, da računovodski servis prepreči vse možnosti, da bi prišlo do sprememb, ponarejanj, razkritij, nezakonite uporabe, uničenja in kakršne koli druge spremembe osebnih podatkov in informacij. V diplomskem delu smo presojali varnost osebnih podatkov pri izvajanju računovodske dejavnosti, ki jo lahko podjetje zagotavlja z različnimi mehanizmi. Poleg dobro zastavljenih mehanizmov, največkrat imajo podjetja izoblikovano varnostno politiko, pa je zelo pomembna tudi njena implementacija in njeno spremljanje učinkovitosti in posodabljanje, saj se skozi leta informacijska tehnologija nenadno spreminja.
Ključne besede: Osebni podatki, varovanje osebnih podatkov, računovodski servis, e-računovodstvo, Zakon o varovanju osebnih podatkov
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 1095; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (964,48 KB)

2.
Analiza javno dostopnih osebnih podatkov na internetu
Špela Pečnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Veliko internetnih uporabnikov se ne zaveda, koliko njihovih osebnih podatkov se nahaja javno objavljenih na internetu. V diplomskem delu smo s pomočjo anketiranja internetnih uporabnikov in izvedbe eksperimenta, v katerem smo zbirali javno objavljene osebne podatke, prišli do zaključka, da je o večini uporabnikov objavljenih več podatkov, kot bi si sami želeli. Najdeni podatki se razlikujejo glede na različne tipe uporabnikov, ki jih najdemo na internetu. Največkrat najdemo javno objavljene podatke o starosti, datumu rojstva, kraju bivanja, slike uporabnikov, podatke o delovnih mestih in karieri, podatke o izobrazbi, podatke, s kom se uporabniki družijo, katere lokacije obiskujejo ter podatke o konjičkih in zanimanjih.
Ključne besede: osebni podatki, internet, javnost, varovanje osebnih podatkov, tipi internetnih uporabnikov
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 782; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

3.
Varovanje pacientovih osebnih podatkov v čakalnicah
Andrejka Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pacientovih pravic in pravne podlage za varovanje pacientovih osebnih podatkov. Namen raziskave je proučitev varovanja pacientovih osebnih podatkov (imena in priimka) v čakalnicah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in proučitev mnenja izvajalcev zdravstvene nege, občanov in varuha bolnikovih pravic o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov v čakalnicah. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature in aktualne zakonodaje. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki in intervjujem. V raziskavo je bilo vključenih 195 izvajalcev zdravstvene nege, 150 občanov in varuh bolnikovih pravic. Rezultati so bili statistično obdelani v programu MS Excel, kjer so bile uporabljene metode opisne statistike. Rezultati raziskovanja. Rezultati so pokazali, da se izvajalci zdravstvene nege v čakalnicah v UKC Maribor poslužujejo različnih načinov naslavljanja pacientov. Nimajo navodila za delo, ki bi opredeljevalo, katere organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe naj izvajajo v čakalnicah, da bodo varovali pacientov osebni podatek ime in priimek. Rezultati so pokazali tudi, da 64 % anketiranih občanov želi biti iz čakalnice v ambulanto poklicanih po imenu in priimku, 36 % anketiranim občanom je vseeno in le 10 % želi, da se njihov osebni podatek ime in priimek varuje s klicanjem z zaporedno številko. Od 90 % tistih, ki jim varovanje osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah ni pomembno, pa vendarle 2 % ne bi želela, da se osebni podatek razkrije na nekaterih občutljivejših področjih zdravja. Sklep. Izvajalci zdravstvene nege v UKC Maribor dobro poznajo pravice pacientov, nimajo pa konkretnega navodila za delo, ki bi opredeljevalo organizacijske in tehnične postopke, ki omogočajo varovanje pacientovega osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah. V večini primerov se odločajo po lastni presoji in kljub temu, da se zavedajo kazenske odgovornosti ob razkritju pacientovih osebnih podatkov, se v večini primerov odločajo za klicanje pacientov v čakalnicah po imenu in priimku. S prisotnostjo v čakalnici oziroma ambulanti določene specialnosti se posredno razkriva domnevno zdravstveno stanje pacienta. Posamezni primeri, ki jih je obravnaval varuh bolnikovih pravic, pokažejo, da obstajajo občutljivejša področja in ta se tudi ujemajo z navedbami občanov v raziskavi. V večini primerov pa pacienti želijo biti poklicani po imenu in priimku, saj klicanje z zaporedno številko doživljajo kot brezoseben odnos zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Osebni podatek, pravice pacientov, varovanje osebnih podatkov, čakalnica, izvajalec zdravstvene nege, občan, nazivanje pacienta.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 1153; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (747,22 KB)

4.
INTERNET IN TELEKOMUNIKACIJE, KOT SREDSTVA MEDNARODNEGA KRIMINALA, KI PO DRUGI STRANI, V ŽELJI PREPREČITVE KAZNIVIH DEJANJ, PREDSTAVLJAJO PREDMET ZLORAB TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Tjaša Zapušek, 2016, diplomsko delo

Opis: Z namenom uspešnega boja proti terorizmu je Evropska Unija izdala Direktivo 2006/24/EC. Kasneje je Sodišče Evropske Unije Direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov razglasilo za neveljavno, saj je ugotovilo, da globoko posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnega življenja, ter pravico do varovanja zasebnih podatkov. Posledica razveljavitve Direktive je bila, da glede zakonske ureditve vrnili k statusu Quo, pred letom 2005. V diplomski nalogi sem predstavila trenutno nacionalno in Evropsko zakonodajo, obstoječe vrzeli na tem področju, moj pogled na trenutno situacijo ter svoje predloge glede morebitnih izboljšav. Neomajno stojim za svojo trditvijo, da če želimo doseči uspešno mednarodno sodelovanje glede boja proti terorizmu, ki nedvomno predstavlja svojevrsten fenomen čezmejnih razsežnosti, moramo ustvariti trden sistem vsesplošno zavezujočih pravil in zgolj eno definicijo terorizma ter drugih kaznivih dejanj. Če želimo ustvariti zavezujoča pravila glede razpolaganja z relevantnimi podatki, se moramo natančno opredeliti glede vprašanja, kaj je terorizem, proti komu se bojujemo ter kaj konec koncev sestavlja tovrstne skupine.
Ključne besede: Direktiva 2006/24/EC, Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov, Pravica do zasebnega in družinskega življenja, Varovanje osebnih podatkov, definicija terorizma, protiteroristični ukrepi
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 844; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (402,87 KB)

5.
VARSTVO OSEBNOSTI IN ZASEBNOSTI V POSTOPKU ZAPOSLITVE
Gordana Pipan, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri izboru kandidatov za zaposlitev se kot merilo vse pogosteje poleg klasičnih selekcijskih meril, kot sta življenjepis in pogovor (intervju), uporabljajo različni psihološki, psihometrični in tako imenovani testi osebnosti. Za izvedbo različnih vrst psiholoških testiranj delodajalci običajno najamejo agencije za zaposlovanje oziroma kadrovske agencije. Storitve na trgu dela, kot sta vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve, so urejene z Zakonom o urejanju trga dela, medtem ko storitve, ki se nanašajo na izbiro kadrov, urejajo splošna pravila poslovanja gospodarskih subjektov na trgu (določbe Zakona o gospodarskih družbah). Psihološko testiranje močno posega v posameznikovo osebnost, s tem pa tudi v njegovo zasebnost. Varovanje človekove osebnosti in zasebnosti je na načelni ravni, tako v mednarodni kot v nacionalni zakonodaji solidno urejeno, slabše pa v delovnopravni zakonodaji. Psiholoških testiranj mednarodni pravni akti neposredno ne urejajo, prav tako ne slovenska nacionalna zakonodaja. Posegi v kandidatovo osebnost in s tem posledično v njegovo zasebnost skozi postopke psihološkega testiranja niso dovolj normirani. Noben predpis izrecno ne določa, kdo sme izvajati psihološka testiranja, kakšne teste lahko pri tem uporablja, kako jih razlaga in na kakšen način jih posreduje tretjim osebam, torej delodajalcem. V nalogi so predlagane spremembe zakonodaje (Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varovanju osebnih podatkov). Z njimi bi bolj določno uredili in uvedli nadzor nad izvajalci psiholoških testiranj, postavili pogoje za opravljanje te storitve, kadar jih izvajajo agencije za zaposlovanje oz. kadrovske agencije, izvajalce pa zavezali k uporabi Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije. Kandidatom bi omogočili, da so vnaprej obveščeni, da zasedba delovnega mesta zahteva psihološko testiranje, s katerimi testi bo preverjana njihova osebnost, kdo bo razlagal rezultate, kako in v kakšni obliki bodo posredovani delodajalcu. S spremembami in dopolnitvami Zakona o varovanju osebnih podatkov bi izenačili položaj tistih, ki kandidirajo za delovno mesto v zasebnem sektorju, s tistimi, ki se želijo zaposliti v javnem sektorju. Dolgoročnejša in pravno bolj dosledna rešitev bi bila sprejetje posebnega zakona, ki bi urejal poslovanje kadrovskih oziroma zaposlitvenih agencij. V takšnem posebnem zakonu bi podrobneje določili tudi kadrovske in druge pogoje za agencije, ki se ukvarjajo z zaposlitvenimi izbirnimi postopki in psihološkim testiranjem.
Ključne besede: izbirna merila, kadri, psihološki testi, osebnost, zasebnost, varovanje osebnih podatkov.
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1402; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (822,76 KB)

6.
NAČELO ZAUPNOSTI IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V PROCESU DRUŽINSKE MEDIACIJE
Urška Špenga, 2014, diplomsko delo

Opis: Družinska mediacija je vedno pogosteje uporabljen način alternativnega reševanja sporov, predvsem zaradi pozitivnih lastnosti, ki jih tovrsten postopek nudi. Ne samo, da je postopek hitrejši, fleksibilnejši in manj formalen kot drugi sodni in arbitražni postopki, temveč nudi tudi veliko mero zasebnosti in posledično izključitev javnosti iz samega postopka. Prav ta lastnost je velikokrat ključna, da se stranke odločajo za tovrsten način reševanja spora in jo lahko poimenujemo kot temeljno načelo družinske mediacije. Gre za načelo zaupnosti, ki nudi zagotovilo, da so stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so prisotne v postopku, dolžne varovati pridobljene podatke, predvsem iz stališča, da gre v družinskopravnih sporih za zadeve, ki imajo veliko čustveno noto in posegajo v zasebno sfero posameznikov. Udeleženci postopka podpišejo izjavo o zaupanju, s čemer se še dodatno zavežejo, da bodo tekom postopka to načelo dosledno spoštovali. Predvsem mediatorja veže to načelo kot dolžnost varovanja poklicne skrivnosti in zaradi kršitev le tega odškodninsko in kazensko odgovarja. Vendar pa se, predvsem pri družinski mediaciji, pojavijo izjeme od načela zaupnosti in varstva osebnih podatkov. Namreč v tej veji mediacije to načelo ne velja absolutno, saj obstajajo izjeme, ki nalagajo mediatorju, da v določenih primerih zaupane informacije in pridobljene podatke posreduje pristojnim organom, saj obstajajo sumi kaznivega dejanja, ki se dotikajo predvsem najbolj ranljivih članov družine – otrok. V tem primeru se načelo zaupnosti podredi načelu varovanja največje otrokove koristi. Diplomsko delo želi podrobno predstaviti načelo zaupnosti znotraj družinske mediacije, kako deluje v mediacijskem trikotniku, katere so izjeme, ki dajejo temu načelu poseben status in kako je to načelo obravnavano v naši zakonodaji ter mednarodnopravnih aktih. Da pa bo razumevanje tega načela lažje in jasnejše, pa je bilo potrebno v začetku razložiti tudi nekatere pojme in osnovne značilnosti družinske mediacije.
Ključne besede: družinska mediacija, načelo zaupnosti, varovanje osebnih podatkov, varovanje poklicne skrivnosti, načelo varstva največje otrokove koristi
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 2185; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (764,83 KB)

7.
Prenova procesa maloprodaje ter problematika varovanja osebnih podatkov v izbranem podjetju
Nina Polc, 2012, diplomsko delo

Opis: V naši diplomski nalogi smo se osredotočili na maloprodajni proces v izbranem podjetju in varovanje osebnih podatkov znotraj tega procesa. V uvodnem delu smo opisali okolje, v katerem podjetje deluje in predstavili teoretično ozadje naše diplomske naloge. Izbrano podjetje na trgu nastopa kot proizvajalec in distributer prehranskih dopolnil, svoje proizvode pa preko maloprodajnega kanala prodaja tudi končnim kupcem. V diplomski nalogi je podrobno opisan in kritično analiziran celotni maloprodajni proces, s posebej izpostavljenimi ključnimi kritičnimi točkami znotraj tega procesa. Eno izmed teh kritičnih točk predstavlja problematika varovanja osebnih podatkov, kateri smo namenili tudi posebno pozornost. Na temo varovanja osebnih podatkov smo naredili raziskavo, katere rezultate smo predstavili v razpravi. Za vse kritične točke oziroma problematična področja, ki smo jih odkrili v samem procesu, smo podali rešitve, ki so v tistem trenutku predstavljale najboljšo možno optimizacijo opisanega procesa.
Ključne besede: logistika, distribucija, maloprodaja, varovanje osebnih podatkov
Objavljeno: 17.02.2013; Ogledov: 1408; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (762,28 KB)

8.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA ZAKONA O ODVETNIŠTVU S HRVAŠKIM ZAKONOM S POUDARKOM NA ODVETNIKOVI UPRAVIČENOSTI ZA DOSTOP DO RAZLIČNIH PODATKOV (10. ČLEN)
Renato Korošec, 2011, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo je po Ustavi RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za ustavno kategorijo, ki ima poseben pomen za pravno varnost in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji. Opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic, ki pridobijo to pravico z vpisom v imenik odvetnikov po izpolnitvi pogojev določenih z zakonom. Novost, ki jo je prinesla zakonska ureditev po osamosvojitvi Slovenije je, da odvetnik sam prosto izbira ali bo nekoga zastopal ali pa bo stranki, ki se je nanj obrnila, odrekel pravno pomoč, vendar Kodeks odvetniške poklicne etike, ki so ga sprejeli odvetniki sami na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije leta 1994 in so ga sedaj dvakrat dopolnili, pa določa naj odvetnik brez tehtnega razloga pravne pomoči stranki ne odreče. Stanovska organizacija odvetnikov v Republiki Slovenije je tako Odvetniška zbornica Slovenije, ki deluje po načinu samoupravljanja, in ima pristojnosti pri sprejemu in dopolnitvi statuta same organizacije, pri določitvi odvetniške tarife po predhodnem soglasju ministra pristojnega za pravosodje, pri vpisu v imenik odvetnikov, v imenik tujih odvetnikov, pri vpisu v imenik odvetniških kandidatov kakor tudi vpisuje v poseben imenik odvetniške pripravnike, izvede tudi disciplinski postopek proti odvetniku ali drugim prej naštetim osebam, ki se vpisujejo v imenike pri Odvetniški zbornici Slovenije in ima na razpolago različne ukrepe kot je opomin, ukor, denarna kazen in celo izrek prepovedi opravljanja odvetništva ali prakse, ki jo lahko izreče odvetniškemu pripravniku. Skladno s takim ustavnim položajem zakon o odvetništvu določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica. Pri tem določa posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju podatkov, posebej tudi osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je zakon o odvetništvu v razmerju do drugih specialni predpis o pooblastilih odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov. Za odvetnike to pravno področje na načelni ravni in s splošno veljavnostjo ureja drugače, kakor velja za druge uporabnike podatkov. Navedeno izhodišče je pomembno, ker različni državni organi v zadnjem obdobju glede pridobivanja osebnih podatkov posredujejo nepravilna, neusklajena, celo protislovna mnenja. Taki primeri kažejo na prevladujoč birokratski odnos, s katerim si državna oblast prilašča monopol nad osebnimi podatki in odreka njihovo posredovanje odvetnikom tudi v primerih, ko imajo za to zakonsko podlago in ustrezna procesna pooblastila. Ravno iz tega razloga je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj z Državnim svetom pred pristojnim odborom Državnega zbora zahtevala obvezno razlago 10. člena zakona o odvetništvu, ki ureja to problematiko. Do sedaj je odbor Državnega zbora vedno to zavrnil z ugotovitvijo, da zahteva ni dovolj specifično postavljena in pojasnjena. Tak način obnašanja zakonadajalca pa ima seveda tudi vpliv in učinek, ko odvetnik zahteva osebne podatke v posameznem primeru, na tiste subjekte, ki bi morali posredovati zahtevane podatke. Zato odvetniku, ki mu ni bila odobrena zahteva, preostaneta za uveljavitev svojih pravic dve poti. Prva je, da zahteva ukrepanje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje RS po določbah 30. do 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov, ali pa zahteva sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 157. člena Ustave RS in po določbah zakona o upravnem sporu.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniška zbornica Slovenije, osebni podatki, pravica, pravica do pridobivanja osebnih podtkov, varovanje osebnih podatkov
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 2276; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (396,66 KB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici