1. Analiza ukrepov varnostnega osebja v Republiki Sloveniji za obdobje 2011-2023 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDamjan Dragman, 2024, diplomsko delo Opis: Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, v določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih z zakonom. V večini držav gre za regulirano gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravljajo podjetja in posamezniki, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. Zaključno delo ugotavlja, da so varnost, varovanje, zasebno varovanje in vloga varnostnika ključni pojmi, ki so temelj za razumevanje širšega konteksta zasebnega varovanja, in da ima zasebno varovanja pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti državljanov Republike Slovenije. Zaključno delo se osredotoča na področje zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer se preučuje zgodovinske, zakonske in praktične vidike te dejavnosti. Podrobno se opisuje tudi ukrepe varnostnega osebja, opredeljene v 45. členu Zakona o zasebnem varovanju. Osrednji del zaključnega dela predstavlja analiza ukrepov varnostnega osebja v Republiki Sloveniji za obdobje 2011–2023. Za uvrstitev teme v širši kontekst raziskovalni del vključuje še analizo primerjave ukrepov, opredeljenih v zakonih o zasebnem varovanju, in intervjuje s strokovnjaki na področju zasebnega varovanja. Pri pisanju zaključnega dela se je ob analizi odgovorov na raziskovalna vprašanja ugotovilo, da je zakonodaja temelj razvoja zasebnega varovanja, saj predstavlja eno od osnov dela varnostnega osebja v luči zakonitosti izvajanja nalog varovanja ljudi in premoženja. Prav tako se je ugotovilo, da so ukrepi ustrezno opredeljeni ter da področje zasebnega varovanja nesporno prehaja iz faze zalednega ali posrednega člena v t. i. neposreden člen nacionalne varnosti.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostno osebje, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,72 MB) |
2. Prekrški po Zakonu o zasebnem varovanju : magistrsko deloKlara Hančič, 2024, magistrsko delo Opis: Prekršek je dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe Vlade Republike Slovenije ali odloka samoupravne lokalne skupnosti. Zakon o prekrških (»ZP-1«, 2011) določa splošne pogoje za predpisovanje prekrškov in sankcij zanje, splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške, postopek za prekrške ter organe in sodišča za odločanje o prekrških (»ZP-1«, 2011, čl. 1). V primeru storjenega prekrška pristojni organ lahko odloča o prekršku s plačilnim nalogom, prekrškovno odločbo ali opozorilom. Postopek pa lahko tudi ustavi z uradnim zaznamkom. V primeru ugotovljenih kršitev med inšpekcijskimi nadzori lahko Inšpektorat za notranje zadeve Republike Slovenije sproži prekrškovni postopek. Enak postopek pa se lahko izpelje tudi, kadar je za tak postopek pristojno Ministrstvo za notranje zadeve kot prekrškovni organ, vendar za izvedbo tega postopka ni pristojna policija (Inšpektorat RS za notranje zadeve, 2020). Splošna načela inšpekcijskega nadzora ureja Zakon o inšpekcijskem nadzoru (»ZIN«, 2007). Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Inšpektorat opravlja naloge prekrškovnega organa, kadar ugotovi kršitve določil posameznih veljavnih zakonov, med drugim tudi Zakona o zasebnem varovanju. Zakon o zasebnem varovanju (»ZZasV-1«, 2011) ureja področje zasebnega varovanja, pri čemer opredeljuje različne oblike varovanja, pristojnosti in pogoje za njegovo izvajanje. Prav tako določa ukrepe in dolžnosti varnostnikov ter pogoje za izvajanje zasebnega varovanja tujih oseb. Poleg tega zakon nalaga obvezno organizacijo varovanja, predpisuje dolžnosti zavezancev in vodenje evidenc, ureja nadzor nad izvajanjem varovanja ter določa kazenske sankcije za kršitve predpisov (»ZZasV-1«, 2011, čl. 1).
Ključne besede: prekrškovni postopki, prekrškovni nadzor, inšpekcijski nadzor, zasebno varovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (821,38 KB) |
3. Uporaba službenega psa v zasebnem varovanju v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Koščak, 2024, diplomsko delo Opis: Zasebno varovanje v Sloveniji je regulirano s strani Zakona o zasebnem varovanju. Oseba, ki želi izvajati zasebno varovanje, mora pridobiti ustrezno licenco in dovoljenje za opravljanje takšne dejavnosti. Glavna naloga zasebnega varovanja je varovanje ljudi in premoženja pred nezakonitim dejanjem na varovanem območju. Ponudniki tako ponujajo različne oblike varovanja, kot so fizično varovanje, tehnično varovanje, varovanje dogodkov, varovanje in prevoz vrednostnih pošiljk ali gotovine in podobne naloge. Pri izvajanju teh nalog pa se varnostnik velikokrat znajde v nelagodnem položaju, kjer je morda tudi ogroženo njegovo življenje. V Evropskih državah so ponekod rešili tak problem pri dodajanju več svobode pri ukrepih varnostnikov, eden izmed teh je tudi uporaba službenega psa. Uporaba psa v zasebnem varovanju lahko pomembno prispeva k učinkovitosti varnostnih ukrepov ter poveča zaznavanje morebitnih tveganj ali nevarnosti. V Sloveniji pa imamo s tem, da bi uporabili službenega psa, kar precej zadržkov. Večinoma se pes v Sloveniji uporablja v vojski in policiji, kjer s svojim boljšim sluhom in vonjem pripomore pri iskanju pogrešanih oseb, iskanju eksploziva, pa tudi prepovedanih snovi. Zakaj prihaja do tega, da ga ne uporabimo v zasebnem varovanju, je še vedno uganka. Raziskava kaže na to, da je področje uporabe službenega psa premalo urejeno v Zakonu o zasebnem varovanju. Prav tako je raziskava pokazala, da se problem nahaja na finančnem področju organizacije.
Ključne besede: službeni psi, zasebno varovanje, varnost, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,91 MB) |
4. Uporaba biometrije na pametnih telefonih med študenti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnže Lajlar, 2024, diplomsko delo Opis: Izraz biometrija izvira iz starogrške besede bios, ki pomeni življenje, in besede metric, ki pomeni meritev. Biometrija je veda, ki se ukvarja s prepoznavo ljudi in njihovih telesnih, fizioloških in tudi vedenjskih značilnosti. Z biometrijo je možno prepoznati posameznika na podlagi prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, DNK in načina drže. Biometrija je tehnologija, s katero preverjamo identiteto posameznikov na podlagi njihovih fizičnih lastnosti. Ta v primerjavi s starejšimi modeli varnostnega mehanizma, ki so uporabljali PIN in gesla, uporablja naprednejši varnostni mehanizem, ki temelji na prepoznavanju individualne značilnosti osebe. V sklopu diplomskega dela je bila opravljena raziskava o uporabi biometrije na pametnih telefonih med študenti. V njej je sodelovalo 124 študentov. Iz rezultatov ankete je bilo ugotovljeno, da večina študentov uporablja biometrijo na svojih pametnih telefonih, zavedajo se, kako se zavarovati pred različnimi napadi na biometrične podatke, in da večina anketiranih zaupa varnosti biometričnih funkcij in v njihovo delovanje. Opaziti je še, da se od 40 do 50 % anketiranih študentov ne strinja z implementacijo biometričnih funkcij v druge sfere študentskega življenja in z njihovo uporabo na fakultetah. Ugotovljeno je tudi, da večina študentov pozna dve vrsti uporabe biometrije na pametnih telefonih. Izmed njih sta najpogostejša prstni odtis in prepoznava obraza.
Ključne besede: biometrija, avtentikacija, prstni odtisi, prepoznava obraza, varovanje podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Med krono in evromAlbin Gradišnik, Vinko Gorenak, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: denar, Slovenija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Evropska unija, policija, varovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. |
