1. Uporaba osebnih mobilnih naprav med zaposlenimi v osnovnih šolah : magistrsko deloŽiva Drobnič Kvartuč, 2023, magistrsko delo Opis: Digitalizacija je kot aktualni trend privedla do mnogih sprememb v organizacijskih in institucionalnih okoljih, kjer se informacijsko-komunikacijske tehnologije uporabljajo za doseganje večje učinkovitosti. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so razširjene tudi v izobraževalnih ustanovah, pri čemer za službene namene zaposleni pogosto uporabljajo tudi osebne mobilne naprave. Uporaba osebnih mobilnih naprav pri delu izobraževalne ustanove dodatno izpostavlja informacijsko-varnostnim grožnjam, kot so napadi s škodljivo kodo, nepooblaščeno dostopanje do podatkov, kraja identitete in napadi onemogočanja storitev. Zaradi količine in narave podatkov, ki se obdelujejo v izobraževalnih ustanovah, so le-te priljubljena tarča kibernetskih napadalcev. Ustrezna uporaba osebnih mobilnih naprav za službene namene ter izvajanje varnostnih ukrepov na teh napravah sta tako nujna za zagotavljanje večjega nivoja informacijske varnosti. V magistrskem delu smo z izvedbo raziskave analizirali, kakšno je izvajanje varnostnih ukrepov na osebnih mobilnih napravah med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah ter kateri dejavniki so povezani z izvajanjem varnostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah povezano z zavedanjem informacijsko-varnostnih tveganj in zaznanim naporom za zagotavljanje informacijske varnosti. Po drugi strani izvajanje varnostnih ukrepov ni povezano z zaznano verjetnostjo za nastanek informacijsko-varnostnih incidentov ali s preteklimi izkušnjami z varnostnimi incidenti. Rezultati so pokazali, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah dosledno, kljub temu pa so se glede na nenehne tehnološke napredke oblikovala priporočila za učinkovito zagotavljanje informacijske varnosti v izobraževalnih ustanovah v prihodnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, BYOD, informacijsko-varnostno zavedanje, vedenje, osnovno šolstvo, zaposleni, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 160; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (2,10 MB) |
2. Odnos prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja : magistrsko deloTomaž Vipotnik, 2023, magistrsko delo Opis: Orožje je v vseh družbenih skupnostih tisto sredstvo, ki ga država poskuša čim bolj normativno urediti, pri čemer ima vsaka država svojo specifiko pri regulaciji civilnega orožja in pri samem določanju pogojev za njegovo nabavo, posest in nošenje. Ta koncept izhaja iz narave orožja in dejstva, da država s pomočjo svojih institucij skrbi za varnost, javni red in mir, varnost posameznika in varnost premoženja. Glavni namen raziskave je analizirati, ali obstajajo razlike pri odnosu prebivalcev Slovenije do posesti in do nošenja orožja glede na spol, starost in tudi glede na doseženo stopnjo izobrazbe respondentov. Namen je podrobna analiza in širša osvetlitev z vidika naklonjenosti posedovanja in nošenja različne vrste orožja. Za namen raziskave je bila izvedena empirična raziskava na vzorcu 3690 prebivalcev Slovenije. Analizirali smo mnenje anketirancev do nošenja varnostnega, lovskega in športnega orožja v Republiki Sloveniji. Izhajali smo iz teze, da so prebivalci Slovenije bolj naklonjeni evropskemu konceptu odnosa do orožja, ki opredeljuje posest orožja kot privilegij, v primerjavi z ameriškim konceptom, ki razume posest orožja kot posameznikovo pravico. Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev poseduje orožje, večina jih poseduje športno in lovsko orožje, najmanj pa je zbirateljev orožja in lastnikov podedovanega orožja. Dobra polovica anketirancev meni, da poznajo pogoje za pridobitev orožja v Sloveniji. Zdi se jim zelo sprejemljivo, da ima posameznik, ki izpolnjuje zakonske pogoje, dovoljenje za nošenje orožja v vseh primerih. Nošenje športnega orožja se jim zdi najbolj sprejemljivo, najmanj sprejemljivo pa nošenje varnostnega orožja. Ugotovili smo tudi, da je odnos do posesti orožja, ki je značilen za ZDA, bolj sprejemljiv za osebe, ki posedujejo orožje. Pridobljeni rezultati raziskave nudijo temelj za vsako nadaljnjo raziskovanje odnosa prebivalcev Republike Slovenije do posedovanja in do nošenja različnih vrst orožja.
Ključne besede: nošenje orožja, varnostno orožje, lovsko orožje, športno orožje, posest orožja, zakon o orožju, odnos prebivalcev, prebivalci Slovenije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 148; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,56 MB) |
3. Model varnostno-operativnega centra za slovensko policijo : magistrsko deloGorazd Rolih, 2022, magistrsko delo Opis: Informacijska tehnologija je vpeta v delovanje družbe bolj, kot je bila kadar koli prej. Prinesla je izjemen napredek, razvoj postaja nesluten. Vse to po drugi strani prinaša tudi nove izzive, ki jih do danes sploh nismo poznali. Kibernetski incidenti postajajo del našega vsakdana, včasih se celo zdi, da smo se z njimi že preveč sprijaznili. Kljub vsemu imajo organizacije v prvih bojnih črtah na voljo učinkovito orožje, to so varnostno-operativni centri (VOC). V zadnjih letih postajajo pomemben člen obvladovanja tveganj, ne le z vidika informacijske varnosti, pač pa tudi z vidika varnosti poslovanja in obstoja organizacij. Tega se zaveda tudi Slovenska policija, ki je zaradi zakonskih obvez kot tudi potreb vzpostavila svoj VOC. Izjemen porast uničujočih posledic, kompleksnosti in števila kibernetskih incidentov sili vsak VOC v nenehno prilagajanje, kar zahteva veliko naporov, znanja in sredstev. VOC policije ni pri tem nobena izjema. Operativno deluje skoraj dve leti in zato potrebuje nadgradnjo vseh treh osnovnih gradnikov, to so tehnologije, predvsem pa osebja in procesov. V ta namen smo na podlagi predpisov, referenčne literature, standardov, dobrih praks, ogrodij in smernic pripravili in verificirali model VOC, ki v skladu z najnovejšimi praksami definira vse omenjene gradnike. Da bi model dobil še večjo kredibilnost, smo v naslednjem koraku v cilju validacije prosili vodje VOC treh zelo uglednih slovenskih podjetjih za mnenja, ki smo jih zatem vgradili v model kot izboljšave. Kot pomoč pri implementaciji izboljšav v VOC policije smo prav tako z metodo verifikacije in validacije razvili še model ocene zrelosti z analizo razkoraka. Model bo v prvi fazi uporabljen za oceno trenutnega stanja vseh gradnikov VOC policije. V naslednjem koraku bo izvedena primerjava z željenim stanjem, ki bo ugotovila razkorak in zatem služila kot osnova za pripravo predlogov izboljšav in izvedbo akcijskega načrta.
Ključne besede: varnostno-operativni center, odzivanje na incidente, kibernetska varnost, analiza razkoraka, ocena zrelosti, magistrske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 589; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,54 MB) |
4. Prenova informacijske tehnologije v malem podjetjuTim Bercko, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje prenovo informacijske tehnologije v manjšem podjetju. Opisana prenova informacijske tehnologije obsega zamenjavo dveh starih strežnikov in celovito prenovo omrežja. Prav tako je bila potrebna prenova varnostne politike po ISO-standardih, ker nekatere stranke podjetja to zahtevajo. Za lažjo sledljivost in obnavljanje v primeru izpadov je bilo potrebno narediti načrt za varnostno kopiranje. Prav tako je bilo potrebno ustrezno nastaviti obstoječe računalnike skladno s prenovljenimi strežniškimi sistemi. Pred prenovo se je obstoječe stanje natančno pregledalo in popisalo, da smo lahko na podlagi tega naredili ustrezen načrt. V jedru naloge je opisan potek prenove IT-infrastrukture.
Ključne besede: prenova, informacijska tehnologija, virtualizacija, malo podjetje, varnostno kopiranje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2022; Ogledov: 433; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,12 MB) |
5. Analiza izobraževalnega sistema za varnostno osebje v Republiki Sloveniji : magistrsko deloŽiga Božjak, 2021, magistrsko delo Opis: Varnost uvrščamo med eno najbolj pomembnih človekovih potreb in dobrin in ravno zaradi tega so se začele razvijati zasebnovarnostne družbe, ki ponujajo in zagotavljajo dodatno varnost, ki je država s svojimi mehanizmi ne more zagotavljati. Skupaj z razvojem zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji so se pojavile tudi številne ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo z usposabljanjem in/ali izobraževanjem varnostnega osebja. Tako kot zasebno varovanje pa se je tudi izobraževalni sistem skozi leta spreminjal, nadgrajeval in izboljševal. Trenutno poznamo usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za različne poklice v zasebnem varovanju, h katerim prištevamo tudi specialistična in obdobna usposabljanja ali izpopolnjevanja. Poleg tega poznamo srednješolski program tehnik varovanja in višješolski program inženir varovanja. Magistrska naloga se ukvarja z ugotavljanjem ali je takšen sistem primeren in če predstavlja ustrezno nadgradnjo znanja in kompetenc kandidatov po različnih stopnjah usposabljanja oziroma izobraževanja. V nalogi so opravljene primerjave programov glede na vsebino, trajanje in glede na razmerje med teoretičnim in praktičnim delom, osredotočeno na poklic varnostnika in varnostnega menedžerja. Primerjave so podkrepljene z mnenji in ugotovitvami strokovnjakov na svojem področju, ki so pridobljene z izvedbo fokusne skupine. Predmeti zasebnega varovanja v programih usposabljanja in izobraževanja so vsebinsko zelo podobni, primerljivi pa so tudi glede na trajanje in razmerje med teoretičnim in praktičnim delom. Ker programi niso ustrezno nadgrajeni glede na stopnjo izobraževanja, bi bilo treba posodobiti programe, hkrati pa zagotoviti usposobljenost izvajalcev pedagoškega procesa.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, varnostno osebje, izobraževanje, usposabljanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 682; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,33 MB) |
6. Varnostno samoorganiziranje prebivalcev : študija primera Guardian Angels in Neighbourhood WatchBrina Audič, 2021, diplomsko delo Opis: Nezaupanje in nezadovoljstvo nad načinom izvajanjem policijskega dela vodi skupnost v samoorganiziranje. Lahko pa se skupnost odzove tudi drugače, kadar pričakovanja skupnosti niso dosežena in potrebe ostanejo nezadoščene. Govorimo o vigilanitzmu. Razlika med samoorganiziranostjo in vigilantizmom je predvsem ta, da o vigilantizmu govorimo, kadar človeka oziroma skupino ljudi vodi lastna presoja o storjenem dejanju, bodisi napačno bodisi pravilno, kar lahko vodi tudi v uporabo nezakonitih metod. Samoorganizirane skupine pa so že pogost pojav v kontekstu policijskega dela v skupnosti, kar pomeni, da si prizadevajo predvsem za zaščito skupnosti in ne delujejo na nezakonit način.
Cilj je bilo ugotoviti ali geografska lega vpliva na način kako skupnost in policija dojema samoorganizirane skupine. V Ameriki je prisotnost rasne nestrpnosti še vedno del vsakdana in bolj v ospredju v primerjavi z Evropo.
Skozi teoretični del in prebrane raziskave smo ugotovili, da so mnenja policijske skupnosti in prebivalcev do samoorganiziranih skupin razdvojena. Večinsko jih podpirajo, so pa predvsem v Združenih državah Amerike še vedno skeptični do organizacij, ki jih sestavljajo etnične manjšine.
Sama uspešnost organizacij na dolgi rok ni zabeležena v nobenem primeru. Dokazano je, da lahko morebiti pripomorejo k zmanjševanju priložnosti za storitev kaznivega dejanja s svojo prisotnostjo in patruljami, ni pa bistvene povezave med delovanjem samoorganiziranih skupin in zmanjšanju kriminala na patruljnem območju.
Bistvenega pomena je vzpostavitev, gradnja in kasneje tudi ohranjanje odnosov med policijo in skupnostjo. Policija je tista, ki mora ugotoviti in oceniti potrebe skupnosti ter stremeti k temu, da jih zadosti, saj to vodi v večje zaupanje s strani skupnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, varnostno samoorganiziranje, vigilantizem, policijska dejavnost, varnost, samozaščita
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 396; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,37 MB) |
7. Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi : magistrsko deloAljaž Osrajnik, 2021, magistrsko delo Opis: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Ključne besede: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 628; Prenosov: 61
Celotno besedilo (4,81 MB) |
8. Prenova informacijskega sistema v podjetju novohlad d.o.o.Matevž Modic, 2020, diplomsko delo Opis: Dandanes informacijska razvitost predstavlja eno izmed ključnih točk pri uspešnosti podjetja. Manjša podjetja, katera delujejo izven urbanih mest, se tega ne zavedajo in informatiko zanemarjano. Posledice so lahko nedoseganje zastavljenih ciljev in manjša konkurenčnost na trgu.
V svoji diplomski nalogi sem pod drobnogled vzel podjetje Novohlad. Ko sem analiziral njihove poslovne procese in izrabo informacijskih rešitev, sem ugotovil, da podjetje uporablja zelo malo informacijskih rešitev in poleg tega njihovo delo otežuje zastarela strojna oprema. V podjetju se srečujejo tudi s slabo internetno povezavo in varnostjo.
Cilj diplomskega dela je bil ozavestiti podjetje in implementirati informacijske rešitve, katere so izboljšale produktivnost, varnost in dostopnost. Te izboljšave sem dosegel z menjavo delovnih postaj, celotne prenove lokalnega omrežja podjetja, vpeljavo avtomatiziranih programskih rešitev, postavitve mrežnega strežnika in sistema za evidentiranje zaposlenih.
Podjetje je z vpeljavo mojih rešitev postalo veliko bolj konkurenčno in varno. Z določenimi rešitvami sem pohitril njihove poslovne proces od naročila do izvedbe in prodaje. Direktorica podjetja ima sedaj tudi večji nadzor nad zaposlenimi, hitrejšo dostopnost do podatkov in odlično informacijsko in organizacijsko urejenost podjetja.
Ključne besede: Informacijski sistemi, Omrežne povezave, Prenova informacijskega sistema, Varnost in varnostno kopiranje, Poslovni procesi
Objavljeno v DKUM: 04.11.2020; Ogledov: 755; Prenosov: 105
Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture : magistrsko deloSašo Gjergjek, 2020, magistrsko delo Opis: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto.
Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar.
V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 934; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Varovanje Letališča Ljubljana : magistrsko deloTadej Jerman, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga opisuje teoretska izhodišča pri obravnavi varovanja letališča. Osredotoča se na varnostne mehanizme, ki zagotavljajo varnost na letališčih. Skozi pregled razvoja mednarodne zakonodaje na področju letalske varnosti predstavi problematiko letalske varnosti, ki je neizogibno tudi posledica zagotavljanja varnosti na letališčih. Skozi teoretska izhodišča skuša podati najbolj uporabne informacije na področju izboljšanja infrastrukturnih rešitev letališča. Problematiko varovanja letališča postavi v okvir največjega slovenskega Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer definira subjekte varovanja in njihovo medsebojno delovanje. S pomočjo intervjujev in opisanih varnostih incidentov v tujini pojasni problematiko varnosti sodobnih javnih zgradb, pri čemer izpostavi problematiko uporabe stekla, kot gradbenega materiala v, povečini, sodobnih javnih zgradbah. Skozi že obstoječe objavljene raziskave predstavi različne pojavne oblike poškodb, ki nastanejo kot posledica napadov z eksplozivnimi sredstvi. Magistrska naloga ponudi vpogled v raziskave ustreznosti različnih vrst stekel. Pri čemer teoretično predstavi zgradbo in različne vrste stekel v infrastrukturi javnih zgradb, kamor spadajo tudi letališča. Skozi zbrano literaturo prikaže posledice uporabe različnih vrst stekel in predstavi različne varnostne standarde, ki zagotavljajo primerno zaščito javnih zgradb. Magistrska naloga poda ugotovitev, da laminirano steklo zagotavlja največjo stopnjo zaščite. Ugotovitve nato postavi v konkreten primer Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer z vidika verjetnosti napada opredeli najbolj rizičen prostor in ponudi konkretne rešitve, ki temeljijo na podlagi zbrane literature.
Ključne besede: magistrska dela, Letališče Ljubljana, letalska varnost, letališka varnost, varnostno steklo
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1132; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,32 MB) |
