| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Usposabljanje telesnih stražarjev : dileme in pomisleki
Bernarda Škrabar Damnjanović, Peter Bach, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: varovanje oseb, telesni stražarji, varnostniki, usposabljanje, izobraževanje, zasebno varovanje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 105; Downloads: 11
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Ukrepi varnostnikov kot nadomestilo uporabi najmanjše potrebne sile
Tomaž Čas, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: zasebno varovanje, varnostniki, pooblastila varnostnikov, fizična sila, sredstva za vklepanje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 90; Downloads: 4
.pdf Full text (891,58 KB)

3.
Varnostnik telesni stražar
Tomaž Čas, Peter Bach, 2005, published professional conference contribution

Keywords: zasebno varovanje, varnostniki, telesni stražarji, izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 164; Downloads: 17
.pdf Full text (202,14 KB)

4.
5.
Izobraževanje in usposabljanje varnostnega osebja v zasebnem varovanju
Dušan Mikuš, 2002, published professional conference contribution

Keywords: zasebno varovanje, izobraževanje, usposabljanje, varnostniki, poklici
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 143; Downloads: 7
.pdf Full text (265,26 KB)

6.
7.
Izobraževanje in psihofizične sposobnosti policistov pri vožnji vozil s prednostjo in spremstvom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Samo Kamenšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo problematiko izobraževanja in psihofizičnih sposobnosti policistov, ki delujejo v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v Oddelku za osebno varovanje, njihova prvenstvena naloga pa je poleg varovanja varovane osebe še vožnja vozil s prednostjo in spremstvom. V omenjenem oddelku se lahko zaposlijo samo že izkušeni policisti, ki morajo že za osnovno zaposlitev v policiji prestati določeno fizično in psihološko testiranje, kar zagotavlja, da kljub pomanjkanju kadra v policijske vrste ne more vstopiti čisto vsak. Policisti, ki želijo svojo karierno pot nadaljevati v Centru za varovanje in zaščito, morajo uspešno opraviti še dodatno psihološko in fizično testiranje, s čimer se v selekcijskem postopku zagotovi, da se v centru zaposlijo res le najprimernejši policisti. Ti so nato deležni uvajalnega usposabljanja v trajanju 528 ur, kar pa seveda ne zadošča za opravljanje vseh nalog, zato se policisti Centra za varovanje in zaščito praktično neprestano dodatno izobražujejo, usposabljajo in izpopolnjujejo iz tistih področij dela oziroma nalog, za opravljanje katerih so dodeljeni. Pri tem center znotraj slovenske policije uporablja izobraževalno infrastrukturo in pripomočke, ki pa so v veliki meri nezadostni, preveč centralizirani in tudi zastareli, zaradi visokih finančnih vložkov pa za njihovo razširitev ali posodobitev že več let ni pravega posluha. V diplomskem delu smo pregledali potek razvoja slovenske policije in Centra za varovanje in zaščito, potek izobraževanja v obeh in opravili intervju z višjim policijskim inšpektorjem glede strokovnih znanj in kompetenc zaposlenih v Centru za varovanje in zaščito, konkretno v oddelku za osebno varovanje. Na podlagi pregleda literature in izvedenega intervjuja smo pripravili priporočila za izboljšave oziroma predlog dodatnih izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj ter učnih pripomočkov, ki bi jih lahko brez večjih finančnih vložkov uporabljali pri svojem delu.
Keywords: policisti, policisti varnostniki, psihofizične sposobnosti, izobraževanje, kompetence policistov, vozila s prednostjo in spremstvom, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 425; Downloads: 67
.pdf Full text (1,91 MB)

8.
Primerjalna analiza pritožbenih mehanizmov med delom občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Sloveniji in na Hrvaškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tea Makovec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Pritožbo lahko posameznik vloži takrat, kadar se ne strinja z dejanjem ali opustitvijo dejanja represivnega organa, saj ti razpolagajo s pooblastili, med katerimi so tudi prisilna sredstva. Vsak organ mora že po zakonu varovati človekove pravice in njegove svoboščine, vendar se to ne zgodi vedno, zato je pomembno imeti ustrezno vzpostavljen pritožbeni mehanizem. Med najbolj razdelanimi je tisti v policiji, toda ker policisti niso edini, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, v tem zaključnem delu obravnavamo pritožbene postopke zoper delo občinskih redarjev, zasebnih varnostnikov in detektivov v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški. Poleg pritožbenih postopkov smo predstavili še zakonsko ureditev, pooblastila in nadzor nad vsako dejavnostjo. Nadzor nad njimi mora biti vzpostavljen nepristransko in neodvisno. V obeh državah nadzor nad prej naštetimi dejavnostmi opravljata Ministrstvo za notranje zadeve in policija. Na Hrvaškem nadzor nad občinskimi redarji poleg ministrstva opravlja organ državne uprave pristojen za občinske zadeve, pri nas pa nad detektivsko dejavnostjo bdi Detektivska zbornica Republike Slovenije. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji je vzpostavljen pritožbeni mehanizem, ki posamezniku omogoča, da vloži pritožbo, če meni, da so mu bile z uveljavljenjem represivnih pooblastil, kršene njegove pravice. Toda skozi zaključno delo smo ugotovili, da pritožbeni mehanizmi ne zagotavljajo enake obravnave, zato bi se pri nas in v Republiki Hrvaški moral vzpostaviti samostojen pritožbeni organ, ki bi deloval ločeno od institucij in bi reševal pritožbe nad delom represivnih organov.
Keywords: pritožbeni mehanizmi, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.04.2023; Views: 814; Downloads: 89
.pdf Full text (1,03 MB)

9.
Vloga zasebnega varovanja pri zagotavljanju notranje varnosti v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Klara Podnar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je raziskati in ugotoviti vlogo, ki jo ima zasebno varovanje pri zagotavljanju notranje varnosti v Republiki Sloveniji. Namen diplomskega dela pa je raziskati, kako pomemben je obstoj zasebnega varovanja za notranjo varnost, kakšno funkcijo ima in na kakšen način je vključeno v nacionalnovarnostni sistem naše države. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni okvir in delovanje zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, njegov kratki zgodovinski razvoj in področja, na katerih deluje. Opisani so sestava nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije in mesto zasebnega varovanja v njem ter tudi funkcije in subjekti zasebnega varovanja. V nadaljevanju so predstavljeni zakonska ureditev področja zasebnega varovanja, način, na katerega je dejavnost organizirana, in področja, na katerih deluje. Posebej so predstavljeni tudi ukrepi varnostnika in sodelovanje med policijo in zasebnim varovanjem. V empiričnem delu diplomskega dela so z opravljenimi intervjuji in analizo statistike s področja imetnikov licenc, potrjene ugotovitve iz teoretičnega dela glede tega, da ima zasebno varovanje z razvojem družbe vedno pomembnejšo vlogo za nacionalno varnost Republike Slovenije, poleg tega je ugotovljeno, da si s svojim delovanjem in izvajanjem storitev – tudi v sodelovanju s policijo – zasluži pomembnejše mesto znotraj nacionalnovarnostnega sistema države. Dve izmed zastavljenih hipotez sta ob koncu naloge potrjeni, medtem ko je tretja potrjena delno. Ugotovljeno je bilo, da na strani države obstaja še kar nekaj možnosti za uporabo zasebnega varovanja tam, kjer bi bilo to glede na vsebino primerno, ali pa tam, kjer bi to razbremenilo delovanje policije. Nemotenega delovanja moderne družbe si brez dejavnosti zasebnega varovanja ni več mogoče predstavljati.
Keywords: zasebno varovanje, notranja varnost, varnostniki, sistemi, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.02.2023; Views: 804; Downloads: 106
.pdf Full text (964,08 KB)

10.
Uporaba ukrepov varnostnikov in število napadov na varnostno osebje med pandemijo COVID-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Luka Plaznik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2019 so bili na Kitajskem, natančneje v Vuhanu, opaženi prvi znaki nalezljive bolezni COVID-19. Slovenija je bila s prvo okužbo soočena marca 2020, od takrat naprej pa so se okužbe stopnjevale. Tako kot so okužbe naraščale, so se zaostrovali tudi ukrepi za preprečevanje okužb in zajezitev bolezni, hkrati pa tudi stres, strah in ostali negativni občutki, ki so jih ljudje čutili ob pandemiji nalezljive bolezni. Življenje se je spremenilo na vseh področjih in občutno se je spremenilo tudi delo varnostnikov. Zaradi številnih sprememb v zakonodaji in množičnega sprejemanja odlokov ter posledičnih sprememb veljavnih ukrepov so se morali hitro prilagajati in prevzemati številne naloge, ki jih v prejšnjih letih niso opravljali. Naloge, ki so bile prvič opravljane v letu 2020, so preverjanje obveznega nošenja mask, omejevanje števila ljudi v trgovinah in razkuževanje predmetov ter na splošno skrb za upoštevanje ukrepov za zajezitev nalezljive bolezni. V splošni javnosti so se pogosto pojavljala nestrinjanja s sprejetimi ukrepi, kar se je odražalo na povečanem številu napadov in prenašanju negativnih čustev na varnostno osebje. V zaključnem delu je opredeljena zakonodaja, povezana z zasebnim varovanjem, in zakonodaja, povezana z ukrepi za zajezitev nalezljive bolezni. Opredeljena je tudi problematika sprememb duševnega zdravja zaradi pandemije COVID-19. Opisana so dodatna oziroma nova dela varnostnega osebja ter z njimi povezani odloki. V empiričnem delu je bila opravljena raziskava o uporabi ukrepov varnostnikov in številu napadov na varnostnike. S pomočjo anketnega vprašalnika in evidence o uporabljenih ukrepih varnostnikov je bilo ugotovljeno, da se je v letu 2020 uporabilo več neevidentiranih ukrepov, a manj evidentiranih ukrepov ter da so bili napadi na varnostno osebje pogostejši kot v prejšnjih letih.
Keywords: varnostne službe, varnostniki, ukrepi, pandemija, covid-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 1299; Downloads: 140
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica