1. Primerjava srbske žandarmerije s hrvaško policijsko organizacijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaria-Nikolina Baketarić, 2023, diplomsko delo Opis: Policija je vedno imela pomembno vlogo v družbi. Njena temeljna naloga je varovanje in vzdrževanje javnega reda in miru, ena najpomembnejših in še posebej prepoznavnih funkcij policije je zagotovo varovanje varnosti znotraj državnih meja. Nastanek ideje o sistemski transformaciji in organizaciji policijskih enot, ki imajo vojaški status, je pogojen s strateškimi okoliščinami, sodobnimi grožnjami, državnimi varnostnimi politikami in novimi funkcionalnimi potrebami po zagotavljanju varnosti. V številnih nacionalno varnostnih sistemih so zaradi tradicije ali sodobnih izzivov vzpostavljene elitne policijske enote, ki opravljajo kombinirane naloge in imajo širok obseg pristojnosti. Druge države uporabljajo posebne enote policijske organizacije, na primer Republika Hrvaška. Čeprav imata obe organizaciji velike vidne razlike glede obsega dela kakor tudi sprejema v službo, stremita k enemu cilju: ohranjanju varnosti države. Skozi zaključno delo smo skušali pojasniti in s tem približati pojme, povezane s policijsko organizacijo in žandarmerijo. Seveda je najpomembnejši segment tega dela analiza razlik med delovanjem srbske žandarmerije in hrvaške policijske organizacije po ustaljenih metodah. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike v obsegu delovanja med srbsko žandarmerijo in hrvaško policijsko organizacijo, kar smo pravzaprav domnevali že od samega začetka, ter predpostavko, da so strožji kriteriji za sprejem v žandarmerijo kot za policijsko organizacijo. Varnostni izzivi 21. stoletja kažejo stopnjo učinkovitosti teh organizacij.
Ključne besede: policija, nacionalna varnost, srbska žandarmerija, hrvaška policijska organizacija, varnostni izzivi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 767; Prenosov: 151
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Tla, varnost tal in globalni varnostni izzivi : magistrsko deloKristina Zorko, 2020, magistrsko delo Opis: Tla lahko zelo poenostavljeno razumemo kot preperel in spremenjen površinski sloj Zemljine skorje. Je zmes zdrobljenih kamnin in organskih snov in omogoča pridelavo (hrane, krme industrijskih, energetskih, zdravilnih in drugih rastlin), filtrira vodo, transformira hranila ter nevtralizira in razgrajuje onesnaževala. Degradirana tla imajo poslabšano sposobnost sekvestracije ogljikovega dioksida, zato prihaja do večjih izpustov CO2 v ozračje. V degradiranih tleh je močno zmanjšana tudi biotska raznovrstnost.
Tla lahko neposredno povežemo z več globalnimi varnostnimi izzivi, saj so ključni člen pri zagotavljanju prehranske, vodne in energetske varnosti. Ker so tla dom največjega števila različnih organizmov so izjemnega pomena pri varstvu biotske raznovrstnosti. Vplivajo na klimatske spremembe in pogostost nekaterih naravnih nesreč (plazovi, suše, poplave). So zelo pomemben dejavnik zagotavljanja in ohranjanja zdravja ljudi in živali, saj sta od tal odvisni količina in kakovost hrane. Tla so lahko vir patogenov in drugih zdravju škodljivih snovi. So tudi osnova za izdelavo nekaterih zdravil in drugih koristnih aktivnih snovi, ki se uporabljajo tudi v kozmetični industriji . So eden izmed dejavnikov, ki lahko potencira nevarnost oboroženih konfliktov in vpliva na migracijske tokove na nacionalni in mednarodni ravni.
Z vidika varnosti lahko pojem »Varnost tal« opredelimo s pomočjo petih dimenzij. To so sposobnost, trenutno stanje, vrednost, povezljivost in zakonsko varstvo.
Ključne besede: magistrska dela, tla, varnost, degradacija tal, globalni varnostni izzivi
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1021; Prenosov: 104
Celotno besedilo (873,69 KB) |
3. Načrtovanje velikih športnih dogodkov - s kakšnimi varnostnimi izzivi se soočajo organizatorji? : diplomsko delo univerzitetnega študijaTjaša Corn, 2014, diplomsko delo Opis: Ob načrtovanju velikih športnih prireditev je potrebno največ pozornosti nameniti varnosti udeležencev. Organizatorji skušajo s pomočjo policije, zasebnih varnostnih podjetij, gasilcev in drugih varnostnih subjektov ustrezno in v okvirih veljavne zakonodaje razrešiti naštete varnostne izzive: terorizem, požarna nevarnost, nasilje na športnih prireditvah, neustrezna infrastruktura, nevarnost zaradi števila ljudi, novejši viri ogrožanja. Menimo, da je v Sloveniji na športnih prireditvah najpogostejša motnja varnosti nasilje. Ukrepi za nasilno obnašanje udeležencev so zajeti v novem zakonu, ki ureja področje policijskega delovanja. Še vedno pa se premalo pozornosti posveča grožnji računalniške oziroma kibernetske kriminalitete, ki lahko organizacijo velike športne prireditve prizadane na večih ravneh. Evropsko košarkarsko prvenstvo leta 2013, ki se šteje za največjo športno prireditev, ki jo je Slovenija gostila do sedaj, je minilo brez varnostnih incidentov, predvsem zaradi pravočasnega začetka načrtovanja varnosti, mednarodnega povezovanja varnostnih subjektov in uspešnega sodelovanja med mediji, organizatorjem in predstavniki varnostnih subjektov. Organizacijo varnosti pri projektu Eurobasket 2013 so nam predstavili predstavnik policije Alojz Senčar, vodja transporta in logistike Aleš Mesec in predstavnik varnostne službe Milan Germ. Podrobnejša analiza normativne ureditve športne prireditve pri nas je pokazala, da je proces načrtovanja velikih dogodkov zelo zahteven — zakonov, ki urejajo to področje je veliko, pogosto pa nas napotujejo še na podzakonske akte in pravilnike. Nedoslednosti smo zasledili pri določbah, ki urejajo vnos prepovedanih predmetov, zmedena pa je tudi ureditev odgovornosti organizatorja v primeru neustreznih in nezadostnih varnostnih ukrepov.
Ključne besede: športni dogodki, javne prireditve, varnost, varnostni izzivi, varovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2014; Ogledov: 2480; Prenosov: 396
Celotno besedilo (343,40 KB) |
