1. Vloga mednarodnih varnostnih organizacij v politično nestabilnih pokonfliktnih državah: študija primera Demokratične Republike Kongo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Macele, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga mednarodnih varnostnih organizacij pri vzpostavljanju politične stabilnosti in pomoči pri pokonfliktni obnovi ter študija primera Demokratične republike Kongo (DRC). Država ima dolgo zgodovino številnih konfliktov in z njimi povezane politične nestabilnosti. Ta zgodovina države je vplivala na njen razvoj in jo pri tem procesu ovira še danes. Politična nestabilnost označuje stanje političnega sistema države, kjer vlada ali politični sistem države ni zmožen delovati učinkovito, kar lahko pripelje državo do negotovosti in potencialnega nemira. Vzroki za politično nestabilnost so lahko socialni, ekonomski, politični in varnostni. Kazalniki politične nestabilnosti med drugim vključujejo polarizacijo, število volitev in državne udare. Posledice nestabilnosti se kažejo v slabi infrastrukturi, obsežni korupciji in porastu kriminalitete. Politična nestabilnost in zapuščine vojn so lahko med seboj močno povezane, kar velja tudi za DRC. Mednarodne varnostne organizacije lahko igrajo pomembno vlogo pri stabilizaciji držav in njihovi obnovi. To izvajajo z mirovnimi operacijami in misijami, humanitarno pomočjo, podporo demokratičnim institucijam, reševanjem konfliktov, vzdrževanjem reda in spodbujanjem gospodarskega razvoja. Pokonfliktna obnova zajema politično področje, kot tudi različna pravosodna, družbena, gospodarska in varnostna področja. Na primeru DRC ugotavljamo, da so avtoritarni režim Mobutuja, prva kongovska vojna, genocid v sosednji državi Ruandi in druga kongovska vojna državo pustili v stanju politične nestabilnosti, napetosti, nasilja, gospodarske krize in brez osnovne infrastrukture. Razmere v državi se danes počasi izboljšujejo, vendar jo pri obnovi in stabilizaciji še vedno ovira nasilje na vzhodu države, korupcija v volilnem procesu in vladi ter humanitarna kriza. OZN je v DRC prisotna že od časov državne osamosvojitve, predvsem z delovanjem misije MONUSCO. Organizacija je zelo aktivna pri zmanjševanju nasilja na vzhodu države in pri podpori procesa prenosa oblasti. EU je prav tako v državi prisotna že od časa osamosvojitve, pri čemer je najbolj aktivna pri zagotavljanju finančne pomoči, spremljanju volitev in humanitarni pomoči. AU v državi članici DRC deluje predvsem prek sodelovanja z regionalnimi pobudami in mednarodnimi organizacijami. Njene aktivnosti vključujejo podporo miru in varnosti, krepitev regionalne stabilnosti in nadzor nad volitvami. Ključne besede: mednarodne varnostne organizacije, politična stabilnost, konflikti, pokonfliktna obnova, Demokratična Republika Kongo, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,59 MB) |
2. Ko se srečata znanje in odločanje : Pristopi k ocenjevanju varnostnih tveganjKaja Prislan Mihelič, Maja Modic, Branko Lobnikar, Boštjan Slak, Anže Mihelič, 2023, znanstvena monografija Opis: Ocenjevanje varnostnih tveganj predstavlja temelj strateškega upravljanja varnosti razvitih držav. V monografiji je predstavljen širok pregled različnih usmeritev in pristopov za ocenjevanje varnostnih tveganj in ogroženosti. Predstavljamo tako nacionalne strateške in zakonodajne podlage kot tudi ključne strokovne vire, mednarodne standarde in smernice. Poleg splošnih usmeritev monografija prikazuje nekatere prakse tujih držav ocenjevanja varnostnih tveganj in ogroženosti. Osrednji doprinos tega dela predstavlja predlagani model za ocenjevanje ogroženosti in tveganj na področju javne varnosti, ki je primarno namenjen organizacijam, ki delujejo na področju javne varnosti. Gre za model, ki je v svoji osnovi celovit, enovit in praktično uporaben. Model predstavlja vodilo in orodje za izvajalce (analitike) ter je zasnovan v obliki navodila, ki omogoča izvedbo ocene skozi analitično in sistematično zasnovan proces, skozi katerega se odločevalcem zagotovi ustrezna informacijska podpora za odločanje. Zaradi specifičnih pričakovanj in zahtev je model predlagan v polni in skrajšani različici. Ključne besede: ocenjevanje tveganj, ocenjevanje ogroženosti, nacionalna varnost, analiza ogroženosti, varnostne organizacije Objavljeno v DKUM: 03.01.2024; Ogledov: 525; Prenosov: 79
Celotno besedilo (5,42 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpetost mednarodnih varnostnih organizacij v Kurdsko vprašanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloEva Bon, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje zgodovinsko umestitev Kurdov ter njihovo preteklost. Osrednja tema je preteklost Kurdov v Turčiji ter vpletenost mednarodnih varnostnih organizacij v Kurdsko vprašanje. Predstavljene so najpomembnejše prelomnice, ki so vplivale na življenje kurdske manjšine v drugih državah (Irak, Iran ter Sirija), ta so polna prizadevanj za avtonomijo, zatiranja ter prisilnih asimilacij. V nadaljevanju se osredotoča na vpetost različnih mednarodnih varnostnih organizacij. Mednarodne varnostne organizacije so se pri reševanju kurdske problematike posluževale resolucij ter humanitarne pomoči Kurdom, bodisi pri vračanju kurdskih beguncev v rodne države ali pa s humanitarnimi konvoji. Mednarodne varnostne organizacije uporabljajo različne mehanizme ter taktike pri vzpostavljanju miru ter uresničevanju človekovih pravic. To so resolucije, priporočila ter poročila mednarodnih varnostnih organizacij. Kljub določenemu vplivu nobena mednarodna varnostna organizacija s svojimi (dosedanjimi) ukrepi bistveno ne prispeva k reševanju kurdske problematike. Opisani sta dve resoluciji Organizacije združenih narodov, vprašanje spoštovanja pravic in svoboščin Turčije v Svetu Evrope, prav tako pa turško oddaljevanje od vstopa v Evropsko unijo. Diplomsko delo obravnava kako Organizacija severnoatlantske pogodbe posredno vpliva na življenje Kurdov ter odsotnost Evropskega sodišča za človekove pravice pri uspešnem zagotavljanju varnosti ter svobode Kurdov. Diplomsko delo se dotakne tudi vloge Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, katere osrednja naloga je boj za človekove pravice in pravice manjšin. Ključne besede: Kurdsko vprašanje, mednarodne varnostne organizacije, Turčija, diplomska dela Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 647; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Vloga vodje pri reševanju konfliktov : študija primera varnostnega timaAnita Lushtaku, 2022, diplomsko delo Opis: Delo v varnostnih organizacijah je zaradi kompleksne in zahtevne narave pogosto zasnovano v obliki timske zasnove. Ker pa se varnostni timi pogosto soočajo s stresnimi in nepredvidljivimi situacijami, to zagotovo vpliva na medosebne odnose in pojav konfliktov. Pri reševanju konfliktov in upravljanju timske dinamike ključno vlogo odigrajo vodje, ki morajo pri tem uporabljati primerne pristope. Na temo timskega dela obstaja širok nabor literature, kljub temu pa so študije, ki bi proučevale dinamiko medosebnih odnosov, naravo konfliktov in vlogo vodij v timih, ki se ukvarjajo z varnostno dejavnostjo, precej redke. Cilj diplomskega dela je bil skozi pregled literature predstaviti naravo timskega dela in konfliktov v timih, pristope k reševanju konfliktov in vlogo vodij pri njihovem upravljanju, ter kako se ta spoznanja odražajo v praksi. V ta namen smo izvedli študijo na primeru varnostnega tima, in sicer dvostopenjsko raziskavo, ki je vključevala anketo med člani tima v zasebnovarnostni organizaciji in intervju z vodjem istega tima. Z anketo smo analizirali pričakovane lastnosti vodje, vzroke za nastanek konfliktov, odnos tima do konfliktov in naravo medosebnih odnosov. Z intervjujem pa smo proučili stališča vodje tima glede vodenja tima in konfliktov ter preverili rezultate ankete. Rezultati kažejo, da člani tima pripisujejo visoko pomembnost strateškim, organizacijskim in operativnim sposobnostim vodje. Nejasna navodila, ki jih poda vodja, ter slaba in prikrita komunikacija so po mnenju članov tima najpogostejši razlogi za nastanek konfliktov, medtem ko vodja navaja, da so konflikti predvsem posledica preobremenjenosti članov ter neurejenosti medsebojnih odnosov. Glede na ugotovljene odnose in pristope k reševanju konfliktov lahko sklenemo, da tim, ki smo ga obravnavali v raziskavi, dobro deluje, čeprav se kažejo nekatera nesoglasja in želje po boljšem sodelovanju ter zaupanju. Diplomsko delo je uporabno predvsem za vodje timov, ki lahko iz ugotovitev razberejo, katere vodstvene sposobnosti so pomembne za uspešno delovanje timov, kakšni so vzroki za pojav konfliktov in priporočeni pristopi k njihovemu upravljanju. Ključne besede: varnost, varnostna dejavnost, varnostne organizacije, varnostni timi, vodje, konflikti, reševanje konfliktov, zaključna dela Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 963; Prenosov: 149
Celotno besedilo (893,89 KB) |
5. Vračanje borcev ISIS v matične države - varnostni vidiki : magistrsko deloSanel Avdić, 2019, magistrsko delo Opis: Samooklicana Islamska država – ISIS (ang. Islamic state of Iraq and Syria) je bil prvi primer v zgodovini, ko je neka teroristična organizacija na določenem ozemlju vzpostavila državo z njenimi institucijami in mehanizmi. Teritorialne težje in ekspanzija območja, ki je na vrhuncu obsegalo približno 100 000 kvadratnih kilometrov sirskega in iraškega ozemlja, ter posnetki srednjeveških množičnih eksekucij, ki so preplavili svet, so začeli prižigati varnostna opozorila za mnoge države po vsem svetu, ker tuji borci ISIS prihajajo iz vsega sveta: iz ZDA in Kanade na skrajnem zahodu, številnih evropskih in bližnjevzhodnih držav ter Kitajske in Filipinov na vzhodu. Sprva so bili varnostna grožnja, ker je njihov vodja kalif Abu Bakr al Bagdadi pozval vse pravoverne muslimane in podpornike Islamske države, naj izvajajo teroristične napade v državah, katere podpirajo napade na ISIS ali pa oborožujejo države in organizacije, ki se spopadajo s to teroristično organizacijo. Po kratkotrajnih vojaških uspehih so se začeli kopičiti porazi, ozemlje, na katerem je ISIS izvajala svojo strahovlado, pa se je skrčilo na nekaj sto kvadratnih kilometrov sirske in iraške puščave. Po uradni razglasitvi konca ISIS kot teroristične države, ki ne nadzira več nobenega območja, so se mnogi borci in pripadniki ISIS znašli v kočljivi situaciji. Izbire ni bilo veliko, ali ostati in nadaljevati gverilski boj proti močnejšemu nasprotniku ali pa se poskušati vrniti v svojo matične državo, iz katere so se preselili v obljubljeno deželo. Mnogi so se odločili za drugo potezo, ki je bila olajšana spričo begunskega vala, ki zadnja leta potuje iz Afrike in Bližnjega vzhoda v osrčje Evrope. Sedaj se države ukvarjajo z novo varnostno grožnjo – kaj storiti s tisoči svojih državljanov, ki so se borili na strani ISIS, sedaj bi se pa radi vrnili domov? Problem poglablja tudi dejstvo, da so se mnogi odselili s svojimi družinami in da podatki o vlogi posameznikov v teroristični organizaciji niso dostopni. Čeprav imajo mnoge države izkušnje z rehabilitacijo in reintegracijo bivših tujih borcev in teroristov, zaradi vzpona skrajnih desničarskih političnih strank in gibanj, begunskega vala in terorističnih napadov teroristov ISIS na Zahodu to vprašanje ni samo varnostno, ampak tudi politično. Države se soočajo s tem izzivom različno, brez enotne strategije, nekatere svojim državljanom preprosto odvzemajo državljanstva ter prepovedujejo vrnitev domov, medtem ko druge verjamejo v svoje reintegracijske in rehabilitacijske programe. Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, ISIS, radikalizacija, tuji borci, varnostne grožnje, varnostni vidiki, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 17.05.2019; Ogledov: 1842; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. Vpliv zaupanja v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje prebivalcev v Mestni občini Murska Sobota : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMateja Krpič, 2018, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv zaupanja prebivalcev Mestne občine Murska Sobota v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje. V diplomski nalogi so opredeljene različne organizacije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti na lokalnem nivoju in dejavniki, ki vplivajo na percepcije prebivalcev glede varnosti ter samozaščitno vedenje. Z raziskavo smo ugotavljali, katero vrsto samozaščitnih ukrepov prebivalci najpogosteje uporabljajo in če na njihovo odločitev za samozaščitno vedenje in uporabo ukrepov vplivata zaupanje v varnostne organizacije ter zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb. Ugotovili smo, da prebivalci Mestne občine Murska Sobota najbolj zaupajo v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, zaupajo pa tudi v delo policije in zasebnovarnostnih organizacij. Prebivalci Mestne občine Murska Sobota najmanj zaupajo v delo občinskega redarstva in inšpekcijskih služb na državnem nivoju. Med pomembnejšimi je tudi ugotovitev, da nasploh uporaba samozaščitnih ukrepov med občani ni zelo razširjena, med najpogostejše samozaščitne ukrepe, ki jih uporabljajo prebivalci Murske Sobote, pa sodijo predvsem klasični tehnični protivlomni ukrepi. Rezultati raziskave kažejo, da je zaupanje v varnostne organizacije pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov, razen pri zaupanju v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, kjer je negativno povezano. Zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb pa je pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov. Ključne besede: diplomske naloge, samozaščitno vedenje, prebivalci, zaupanje, varnostne organizacije, Mestna občina Murska Sobota Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1081; Prenosov: 142
Celotno besedilo (826,34 KB) |
7. Spolna diskriminacija in zastopanost žensk v varnostnih organizacijah : magistrsko deloLaura Krajnc, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo, o kateri v sodobnem času, v katerem živimo, ne bi smeli več govoriti − diskriminacijo. Vseeno pa je diskriminacija še kako prisotna na vseh področjih našega »modernega« življenja. Ko govorimo o diskriminaciji, pomislimo na negativno obravnavanje posameznika na podlagi njegovih osebnih značilnosti, kot so rasa, spol, narodnost, vera, politično prepričanje ipd. Takšno obravnavanje ni dopustno in je tudi protipravno. Vsekakor pa vsaka diskriminacija ni nujno slaba. Poznamo tudi termin »pozitivna diskriminacija«, ki pomeni dobronamerno diskriminiranje neke skupine ljudi, kjer gre za neko prednostno obravnavanje ali ustvarjanje posebnih pravic za določene kategorije oseb z namenom, da se jim ustvarijo enake možnosti. Pri obravnavanju diskriminacije smo se konkretneje opredelili do spolne diskriminacije na trgu dela. Eden izmed ciljev je bil opozoriti na neenak položaj moških in žensk pri zaposlovanju, razvoju kariere in napredovanju ter na razlike v plačilu in delovni aktivnosti. Neenako obravnavanje in diskriminacijo na trgu dela v Republiki Sloveniji in tudi na mednarodni ravni urejajo številni predpisi (zakoni, akti, direktive ipd.), ki smo jih tudi predstavili. Prav tako nas je zanimala predvsem zastopanost žensk v telesih odločanja in različnih varnostnih organizacijah, se nam je zdelo smiselno vključiti tudi dve direktivi Varnostnega sveta Združenih narodov, ki govorita o ženskah, miru in varnosti.
V drugem delu smo torej obravnavali poklice, ki naj bi veljali za moške − policija, vojska in telesa odločanja (politika). Naš cilj je bil pregledati zastopanost ženskega spola v teh organizacijah v Sloveniji in tudi drugih državah članicah Evropske unije ter ostalih državah nečlanicah. Za omenjene organizacije smo ugotovili, da trenutno v njih prevladujejo moški in da obstaja velika verjetnost, da bo tako ostalo tudi v bližnji prihodnosti. Ključne besede: varnostne organizacije, zaposlovanje, ženske, spolna diskriminacija, razlike med spoloma, pravna ureditev, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 05.01.2017; Ogledov: 2180; Prenosov: 418
Celotno besedilo (934,07 KB) |
8. Percepcija zasebno-varnostnih organizacij pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih : diplomsko delo univerzitetnega študijaNina Gabršček, 2013, diplomsko delo Opis: Avtorica bo v zaključnem delu analizirala podatke že narejene raziskave z naslovom »Raziskava o naravi policijskega dela v lokalnih skupnostih in o zadovoljstvu prebivalcev z delom policije v njihovem lokalnem okolju«, ki je nastala v okviru notranjega raziskovalnega projekta na Fakulteti za varnostne vede, katerega nosilec je bil Iztok Podbregar. Na podlagi analize raziskave bo raziskovala percepcijo zasebno-varnostnih organizacij pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih.
Cilj zaključnega dela avtorica predstavi na način, da preuči vprašanje medsebojnega vplivanja med javno (državno in lokalno) policijsko funkcijo ter zasebno policijsko funkcijo (ki jo izvajajo zasebno-varnostna podjetja) ter z analizo percepcije prebivalcev o pomenu zasebnega varovanja za izvajanje nalog, ki tradicionalno sodijo na področje javne policijske dejavnosti.
V času katerem živimo je vedno bolj pomembna varnost v takšnem ali drugačnem smislu. V širšem (država) ali ožjem smislu (lokalna skupnost) in ker smo še vedno država v razvoju avtorica poudari, da je potrebno raziskovati in iskati varnostne rešitve tudi v svetu na podlagi izkušenj drugih držav, ki imajo že dolgoletne izkušnje z raznovrstnimi kriminalnimi dejavnostmi. Tako se bo raziskava dotaknila tudi policijske dejavnosti v svetu. Seveda ni realno pričakovati da bodo enaki varnostni ukrepi delovali enako pod različnimi pogoji in okolju ter da družba v neki drugi lokalni skupnosti enako odreagira na njih, pa vendarle lahko izluščimo podobnosti in pozitivne, koristne smernice. Ugotovitve raziskave, so ključnega pomena za razpravo in so pokazatelj mnenja javnosti za morebitne izboljšave zagotavljanja varnosti v lokalnem okolju. Rezultati so pokazali, da ljudje niti niso zadovoljni niti zadovoljni z delom policije in da odgovornost za zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju niti ni na strani občinskih redarjev in občinskih inšpekcijskih služb ter zaposlenih v zasebno-varnostnih podjetjih. Sodelovanje med policisti, inšpekcijami in redarsko službo ter sodelovanje policije in zasebno-varnostnih podjetij ima zelo velik vpliv na njihovo uspešnost pri zagotavljanju varnosti. Vsi ti izsledki raziskave so lahko v pomoč pri razvijanju in izpopolnjevanju zasebno-varnostnih organizacij v prihodnosti. Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policija, policijska dejavnost, zasebno-varnostne organizacije, varnostna podjetja, občinsko redarstvo, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2448; Prenosov: 481
Celotno besedilo (355,15 KB) |
9. Alarmno-odzivni sistem kot mehanizem obvladovanja izrednih dogodkov v podjetju : diplomsko deloAleš Frelih, 2010, diplomsko delo Ključne besede: podjetja, organizacije, varnost, alarmi, alarmni sistemi, izredni dogodki, varnostne službe, varnostno nadzorni centri, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 11.03.2011; Ogledov: 2458; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. |