| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1501 - 1508 / 1508
Na začetekNa prejšnjo stran142143144145146147148149150151Na naslednjo stranNa konec
1501.
Etični heking
Sara Tomše, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnega razvoja tehnologije se trendi informacijske varnosti spreminjajo zelo hitro. To predstavlja svojevrstne izzive podjetjem, ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo varovala svojo infrastrukturo, informacije in podatke. Na voljo je veliko različnih metod upravljanja informacijske varnosti, ki temeljijo na dobrih praksah. Istočasno se ponuja možnost certificiranja in sistematičnega preverjanja varnosti. Porajajo se nova vprašanja o uporabi storitev v oblaku in zagotavljanju varnosti informacij na takšnih oddaljenih strežnikih. Podjetja morajo zagotoviti zadostno varnost svojih informacijskih sistemov, da lahko ostanejo konkurenčna na trgu. Pri tem morajo zagotoviti ustrezne mehanizme kontrole, da bi z racionalizacijo stroškov zagotovila najvišjo raven zaščite. Ugotovili smo, da avtorji in strokovnjaki na področju informacijske varnosti zelo različno interpretirajo razlike med etičnim hekingom in penetracijskim testiranjem. Sočasno zakonodaja eksplicitno ne definira etičnega hekinga. Sicer definira, kaj je napad na informacijski sistem, vendar se moramo zavedati, da med dejanji, ki so kazniva, in med delovanjem etičnih hekerjev glede na modus operandi ni nobenih razlik. Edina razlika je ta, da gre pri etičnem hekingu za pogodbeni dogovor med dvema strankama. Z magistrskim delom smo želeli predstaviti etični heking, kot ga danes definira teorija in razumejo posamezniki. Na začetku magistrskega dela smo predstavili raziskovalne trditve, ki se navezujejo na percepcijo etičnega hekinga. S sistematičnim pregledom literature smo želeli pridobiti celostni vpogled v problematiko informacijske varnosti in z njo povezanega etičnega hekinga. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o etičnem hekingu, ki odražajo mnenje slovenskih uporabnikov spleta in strokovnjakov s področja informacijske varnosti v slovenskem prostoru.
Ključne besede: poslovni sistemi, informacijska varnost, heking, etični heking, vprašalniki, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (936,85 KB)

1502.
Zagotavljanje varnosti letališča ob vrnitvi vrhunskih športnikov z velikih tekmovanj - študija primera letališča Ljubljana
Klara Kregar, 2019, diplomsko delo

Opis: Letališče Jožeta Pučnika je največje slovensko letališče. Skozi njega letno potuje okoli 1,8 milijona potnikov. Zato si varnostni subjekti prizadevajo z varnostnimi ukrepi in predpisi zagotoviti potnikom, čimbolj varno in mirno pot. Letališče je sestavljeno iz zračnega in zemeljskega dela, za vsak del letališča so predpisani ter določeni varnostni ukrepi, ki jih morajo upoštevati vsi, tako potniki, kot zaposleni v različnih službah na letališču. Glavni subjekt varovanja Letališča Jožeta Pučnika je Fraport Slovenija d.o.o., ki skrbi za varovanje in upravljanje letališča, izvajanje oskrbe in varnosti potnikom, tovora ter drugih komercialnih dejavnost. Znotraj njegove organizacijske strukture se nahaja služba za varnost - Služba za varnost in zaščito. Fraport Slovenija d.o.o. je leta 2007 najel zasebnovarnostno službo G4S, ki je prevzela nadzor nad opravljanjem pomembnih nalog letališča, ki jih je do takrat opravljala policija. Postaja letališke policije Brnik izvaja na Letališču Jožeta Pučnika mejno kontrolo nad potniki ob njihovem prihodu in odhodu. V nalogi smo preučevali, kako športnik s svojim prihodom in množica navijačev vplivata na spremembo rutinskega delovanja letališča. Dogodek kot je prihod vrhunskih športnikov na letališče se ne obravnava kot javna prireditev, prav tako pa se varnostni ukrepi izvajajo za vse (navijače in športnike) enako. Takrat se letališki varnostni subjekti med seboj povežejo, izmenjajo si informacije, ocenijo tveganje in izoblikujejo načrt varovanja, kjer ima vsak subjekt svoje naloge. Poostrenost ukrepov, ki se izvajajo so odvisni od razpoznavnosti športnika, velikosti množice navijačev, ki je prišla podpret športnika/e in zaznavanja stopnje tveganja, ki ga tak dogodek predstavlja. Športniki so tisti, za katere je sprejem pripravljen, le ti pa se najpogosteje zaradi prisotnih emocij in neverjetnih občutkov ne zavedajo možnih varnostnih tveganj, ki jih povečano število navijačev prinaša, kakor tudi ne varnosti, ki jo jim zagotavlja varnostno osebje.
Ključne besede: diplomske naloge, letališče, varnost, potniki, navijači, vrhunski, športniki
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

1503.
Samomorilski teroristični napadi v Evropi
Marija Jaskić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen samomorilski teroristični napad. Predstavljeni so tudi primeri samomorilskih terorističnih napadov v Evropi ter mnenje prebivalcev Republike Slovenije o njihovi varnosti. Terorizem je star kot je staro človeštvo. V človeški zgodovini je nasilje bilo vedno prisotno. Kompleksni politični cilji pa so bili redko doseženi brez uporabe nasilja. Opredelitve terorizma so bile vedno problematične, zaradi kompleksnosti, razhajanj v nacionalnih pravilih in ureditvah, nedorečenosti mednarodnega prava, protislovnosti pri varstvu človekovih pravic kot tudi zaradi dosedanje odsotnosti globalnega odgovora na globalne grožnje. Samomorilski terorizem se je razširil z bližnjega vzhoda na Šrilanko, v Turčijo, Argentino, Čečenijo, Rusijo, Alžirijo, ZDA in navsezadnje Evropo (Pavič, 2009). Zaradi zatona Islamske države in posledičnega upada finančnih sredstev za terorizem postajajo napadi nediskriminatorni. Poudarek je na številu žrtev in odmevnosti napada (Delo, 2016). Oblasti so v Evropi po 11. septembru preprečile vsaj 19 večjih terorističnih napadov. Toda številni varnostni izzivi, s katerimi se zavezništvo sooča, se šele razvijajo in predstavljajo visoko tveganje. V Evropi je domači terorizem še vedno grožnja za varnost. Samomorilske teroristične napade v najrevnejših in najslabših integriranih obrambnih skupinah v nekaterih (muslimanskih) skupnostih v Evropi tolerirajo ali pa celo občudujejo. (Revija Nato, 2007). Terorizem v Evropi predstavlja varnostni problem ter grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Napadi se v zadnjih letih večajo, zajemali so streljanje, zajetje talcev in samomorilske napade. Velik izziv je dejstvo, da taki teroristi puščajo manj sledi kot organizirane skupine in jih je tako težje pravočasno odkriti (Turrettini, 2016).
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, napad, Evropa, varnost, samomor
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (591,22 KB)

1504.
Načrtovanje začasne prometne ureditve v času gradnje
Aljaž Levstik, 2019, diplomsko delo

Opis: Projektna naloga obravnava načrtovanje začasne prometne ureditve v času gradnje. Načrtovanje začasnih prometnih ureditev je kompleksna, premišljena in specifična naloga, pri čemer je potrebno upoštevati številne dejavnike, kot so: stanje cestno-prometne infrastrukture, lastnosti vozil in voznikov, tehnologija izvajanja del ter veljavno zakonodajo. Namen in cilj projektne naloge je bil opisati in prikazati načrtovanje zapor na cestah, ki so potrebne za zagotavljanje varnega izvajanja gradbenih del. V projektni nalogi so na enostaven način razloženi postopki, ki so potrebni pri načrtovanju cestnih zapor. Predstavljeni so tudi osnovni pojmi načrtovanja in različni tipi zapor. Na treh realnih primerih začasnih prometnih ureditev znotraj naselij je prikazan postopek načrtovanja cestnih zapor.
Ključne besede: zapora ceste, elaborat, začasna prometna ureditev, varnost, načrtovanje
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 26; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (6,66 MB)

1505.
Ukrepi za prometno varno načrtovanje cest in opremljanje obcestja s poudarkom na motoristih
Jan Jelenc, 2019, magistrsko delo

Opis: Ob hitro naraščajočem cestnem prometu je problematika prometne varnosti na cestah tako v Sloveniji kot v svetu že nekaj let med najbolj izpostavljenimi. Prometna varnost je odvisna od vrste dejavnikov. Infrastruktura je samo eden izmed elementov prometne varnosti in zagotavlja osnovni nivo varnosti oziroma temeljno varnost. Načelo odpuščanja napak voznikov predstavlja temelj koncepta “odpuščajočih cest”, gre namreč za sodoben pristop zagotavljanja varnejših cest, s katerim je mogoče preprečiti ali znižati določen odstotek prometnih nesreč, katerih vzroki so napake voznikov. Koncept je inženirski pristop, ki na način ureditve cestne infrastrukture in obcestja (ob upoštevanju fizičnih omejitev ter zmožnosti) izključi možnosti za človeške napake do neke mere in tako zagotovi zmanjšanje števila prometnih nesreč oziroma preprečitev njihovih hudih posledic. V magistrskem delu smo proučili osnovna izhodišča problema prometnih nesreč motoristov, namen in rešitve koncepta “odpuščajočih cest”. Na podlagi teh podatkov smo določili nekatere ukrepe načrtovanja varne cestne infrastrukture in obcestja za motoriste, ki izhajajo iz primerov dobrih praks evropskih držav s področja zagotavljanja varnejše cestne infrastrukture.
Ključne besede: gradbeništvo, prometna varnost, motoristi, varnostni ukrepi, odpuščajoče ceste
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

1506.
Analiza prometne varnosti kolesarjev v Sloveniji med letoma 2009 in 2018
Tea Poredoš, 2019, magistrsko delo

Opis: Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji v zadnjih letih poudarjamo uporabo trajnostnih prevoznih sredstev in mednje spada tudi kolo. Kolesarji so poleg pešcev bolj izpostavljeni v prometu kot ostali udeleženci in zato spadajo med ranljivejše udeležence v prometu. V prometnih nesrečah velikokrat utrpijo hude telesne poškodbe ali celo smrt in prav zato je pomembno, da na tem področju zagotovimo dobro prometno varnost. V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost kolesarjev v Sloveniji. Opravili smo analizo prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev med letoma 2009 in 2018 in rezultati kažejo, da število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev z leti rahlo pada, pada pa tudi število smrtnih žrtev med kolesarji. Večina kolesarjev je v prometnih nesrečah utrpela lažje telesne poškodbe, najpogostejši vzroki prometnih nesreč, v katerih so umrli kolesarji, pa so neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna smer/stran vožnje. Večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se je zgodila podnevi, večina kolesarjev je bila brez varnostne zaščitne čelade in niso bili pod vplivom alkohola. Glede na rezultate analize prometnih nesreč so opisane možne rešitve s področja načrtovanja kolesarske infrastrukture, naprednih varnostnih sistemov v vozilih, pravilne opreme kolesa in kolesarja ter izvajanja izobraževanj in preventivnih akcij.
Ključne besede: prometno inženirstvo, prometna varnost kolesarjev, analiza prometnih nesreč, infrastruktura za varnost kolesarjev, varnostni sistemi v vozilih
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

1507.
Analiza prometne varnosti na relaciji Lovrenc na Pohorju-Maribor
Marko Bašadur, 2019, diplomsko delo

Opis: V projektni nalogi so uvodoma predstavljeni najpogostejši razlogi za nastanek prometnih nesreč. Nadalje je podana analiza prometne varnosti v Evropi in Sloveniji. Podrobneje je predstavljena analiza prometne varnosti na regionalni cesti Lovrenc na Pohorju–RušeMaribor. Ugotovljeno je bilo, da je trenutno stanje zadovoljivo, vendar pa je še veliko prostora za izboljšanje prometne varnosti. Predlagani so tudi nekateri ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na obravnavani relaciji.
Ključne besede: prometna varnost, analiza prometnih nesreč, ukrepi prometne varnosti
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

1508.
Odškodninska odgovornost delodajalca zaradi kršitve predpisov o varnosti in zdravju pri delu
Maja Vogrin, 2019, magistrsko delo

Opis: Področje varnosti in zdravja pri delu je področje, ki je podrobno urejeno tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni prava Evropske Unije. S prenosom številnih direktiv v nacionalno pravo in pri upoštevanju še določenih konvencij z omenjenega področja imajo tako delodajalci kot tudi delavci določene obveznosti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih morajo pri izvajanju svojega dela upoštevati. Predvsem jima je skupna obveznost, da morata poleg organizacije oziroma skrbnega opravljanja dela, skrbeti tudi za varnost in zdravje (drugih) delavcev v delovnem procesu, morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti pa odpraviti oz. v primeru, da gre za delavca, jih mora ta nemudoma javiti svojemu nadrejenemu. Vendar v praksi prihaja do kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako s strani delodajalca kot tudi delavca. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v svojih letnih poročilih ugotavlja številne kršitve na področju ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je delodajalčev krovni interni akt za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. Poleg teh so po ugotovitvah IRSD pogoste kršitve s strani delodajalca med drugimi še kršitve glede zdravstvenih pregledov delavcev. V sodni praksi pa je mogoče zaslediti številne sodbe, kjer odškodninsko odgovarja delodajalec za kršitve glede delovne in osebne varovalne opreme ter kršitve določb o prepovedi trpinčenja. Pri pregledu sodne prakse se kot pomembno kaže vprašanje, kdo odgovarja za nastalo škodo delavca v primeru, da gre za »izposojenega« delavca drugemu izvajalcu ali podizvajalcu del na gradbiščih. Za odgovor na to vprašanje je potrebno ugotoviti obstoj odgovornosti »dejanskega« delodajalca, možna pa je tudi kumulacija odgovornosti oz. solidarna odgovornost več oseb. V sodni praksi je najti tudi primere, v katerih sodišča upoštevajo pri nastanku škode tudi delavčev soprispevek, kadar ta ravna v neskladju s predpisi varnosti in zdravja pri delu. Pravila odškodninskega prava jasno določajo, da kdor je povzročil škodo, jo mora tudi povrniti. V teh primerih gre potemtakem za deljeno odgovornost delodajalca in delavca. Sodišča presojajo obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca kot tudi delavca po splošnih pravilih civilnega prava, torej na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem morajo biti za obstoj krivdne odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativne predpostavke civilnega delikta, to so protipravno dejanje, škoda, vzročna zveza ter krivda. V primeru, da gre za objektivno odgovornost, pa je podlaga za njen obstoj, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost ali, da nevarnost izvira iz stvari same. Delodajalec se bo lahko razbremenil objektivne odgovornosti zgolj v primeru, da so podani elementi za višjo silo ter da je nastala škoda nastala izključno zaradi ravnanja tretje osebe. V sodni praksi se uporaba določbe o razbremenitvi odškodninske odgovornosti uporablja restriktivno. Delodajalec ima tudi možnost, da svojo odgovornost, v primeru nastanka odškodninskih zahtevkov delavca, do določene višine tudi zavaruje. V primeru, da pa delodajalec krši predpise varnosti in zdravja pri delu, s tem ko ne zagotovi zadostnih varnostnih ukrepov ter zdravstvenih pregledov delavcev, bo lahko odškodninsko odgovoren tudi Zavodu za zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta bosta imela zoper delodajalca regresni zahtevek oz. bolje rečeno personalno subrogacijo za povrnitev nastalih stroškov zavodoma.
Ključne besede: Varnost in zdravje pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, deljena odgovornost, regresni zahtevek.
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici