1. Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko deloAsja Lešnik, 2025, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo.
V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju.
Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito.
Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju.
Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (813,59 KB) |
2. Kibernetska varnost in prekrški s področja kibernetske varnostiAndreja Primec, Bojan Tičar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kibernetska varnost je presegla okvirje informatike in zajema že vsa področja družbenega življenja. Vendar poleg ugodnosti, ki jih prinaša digitalizacija, le-ta predstavlja tudi nevarnost zlorabe elektronskega informacijskega potenciala. V Sloveniji ima pravica do kibernetske varnosti ustavne pravne podlage, sama informacijska varnost kot ožji del kibernetske pa je urejena v uredbah in direktivah EU. Kibernetska varnost igra ključno vlogo v delujoči ureditvi varnega pretoka informacij, integriteti celotnega informacijskega sistema in v preprečevanju zlorab pri uporabi digitalnih informacij. Pravna ureditev kibernetske in informacijske varnosti pomeni zagotavljanje ustreznega normativnega okvira, ki pravno omogoča nemoteni pretok elektronskih informacij brez nepooblaščenega dostopa tretjih, kakor tudi varuje uporabnike pred zlorabo ali uničenjem le-teh. Kibernetska varnost vključuje zaupnost, integriteto in dostopnost informacij, pa naj bodo le-te v digitalni, tiskani obliki ali kakšni drugi obliki. Poleg tega prispevek predstavlja analizo pravne ureditve predpisovanja in sankcioniranja prekrškov na področju kibernetske oz. informacijske varnosti z vidika sodobne slovenske informacijske zakonodaje.
Ključne besede: kibernetska varnost, kibernetska ureditev, informacijski prekrški, sodobna informacijska zakonodaja, informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
3. Vidiki varovanja zdravja pri izvedbi terenskega dela pouka geografije v osnovnih in srednjih šolah Podravske regije : magistrsko deloAnja Juhart, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo varnost pri načrtovanju in izvajanju terenskega dela pri pouku geografije v osnovnih in srednjih šolah Podravske regije. Teoretični del raziskuje pomen geografskega terenskega dela, izzive pedagoškega dela na terenu in tveganja predpisanih ekskurzij. Predstavimo pogoste bolezni in poškodbe, ki se pojavljajo v šoli ter dejavnosti in ukrepe za njihovo preprečevanje. Preučimo zakonodajo na področju varnosti in priporočila NIJZ-ja za izboljšanje varnosti učencev in dijakov. V empiričnem delu s polstrukturiranim intervjujev, izvedenim z 20 intervjuvanci (10 učiteljev geografije in 10 svetovalnih delavcev), ugotavljamo, da je vidik varnosti ključnega pomena in vpliva na pedagoško delo. Zaznan je porast zdravstvenih in učnih težav učencev in dijakov, kar zahteva prilagoditve pri načrtovanju in izvajanju pouka. V prihodnje bo pozornost potrebno nameniti izobraževanjem učiteljev geografije in svetovalnih delavcev na področju zagotavljanja varnosti učencev v šoli in izdelati krovni dokument dejavnikov tveganja in postopkov varne izvedbe terenskega dela. Za izboljšanje varnosti je ključno sodelovanje z zdravstveno stroko, ki bi podpirala izobraževanje strokovnih delavcev v šoli in podporo pri obravnavi zdravstvenih težav učencev in dijakov
Ključne besede: terensko delo, geografija, zdravstvena tveganja, preventivni ukrepi, varnost, Podravska regija
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,41 MB) |
4. |
5. Mednarodno policijsko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMitja Tekavec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo in pomen mednarodnega policijskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa, pri čemer se osredotoča na evropske politike, organizacije in praktične vidike skupnih nadzornih akcij. V luči vedno večje mobilnosti in povezanosti evropskih držav postaja čezmejno policijsko sodelovanje ključni dejavnik pri zmanjševanju števila prometnih nesreč in izboljšanju prometne discipline. Evropska unija z različnimi strategijami, direktivami in iniciativami usklajuje prometno varnost, pri tem pa pomembno vlogo igrajo organizacije, kot so ROADPOL, Evropski svet za varnost prometa in EUCARIS, ki omogočajo učinkovitejšo izmenjavo podatkov ter usklajene nadzorne aktivnosti.
Diplomsko delo predstavlja načine policijskega sodelovanja v okviru Evropske unije, vključno z usklajenimi nadzornimi akcijami, ki jih izvajajo države članice. Posebna pozornost je namenjena slovenski policiji in njenemu sodelovanju v mednarodnih operacijah, kot so poostreni nadzori psihofizičnega stanja voznikov, osredotočenosti na cesto ter nadzori tovornega prometa.
Empirični del vključuje pregled stanja prometne varnosti in analizo mednarodnih policijskih pobud. Posebna pozornost je namenjena vplivu enotnih nadzornih akcij ter pomenu čezmejne izmenjave podatkov pri izboljšanju varnosti na evropskih cestah. Cilj diplomskega dela je prispevati k boljšemu razumevanju vloge mednarodnega policijskega sodelovanja in njegovih učinkov pri zagotavljanju prometne varnosti.
Ključne besede: mednarodno policijsko sodelovanje, prometna varnost, ROADPOL, Evropska komisija, nadzorne akcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,32 MB) |
6. Analiza usposabljanja pomožne policije - študija primera jesedn 2022 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTamara Mastnak, 2025, diplomsko delo Opis: Pomožna policija se je prvič pojavila leta 1998 pod imenom rezervna milica. Včasih
pomožna policija ni bila tako priznana, vendar je zaradi velikega upada števila rednih
policistov na policijskih postajah, vedno bolj prisotna. Njeno delo je namreč pomoč
rednemu sestavu pri opravljanju nalog policije. V diplomskem delu smo se osredotočili
na delo policije, delo in usposabljanje pomožne policije, kdo in kako se lahko prijavi za
pomožnega policista in katere pogoje mora ta oseba izpolnjevati. V drugem delu
diplomskega dela smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med
pomožnimi policisti, ki so usposabljanje opravljali jeseni 2022. Zanimalo nas je njihovo
mnenje o usposabljanju, njegovem trajanju usposabljanja in morebitnih dejavnikih, ki
vplivajo na težavnost celotnega postopka. Pri analizi smo ugotovili, da je trajanje
usposabljanja primerno za pridobitev osnovnih kompetenc za pomožnega policista.
Zadovoljstvo glede pridobljenih znanj – teoretičnih in praktičnih – je visoko. Pri
motivacijskih dejavnikih za vpis v pomožno policijo vodi dodaten zaslužek, ki je bil
najpogostejši odgovor med anketiranci.
Ključne besede: pomožna policija, usposabljanje, pomoč, varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,15 MB) |
7. Konstruiranje premične naprave za nalaganje palic : diplomsko deloAlen Oset, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek konstruiranja 3D modela dvigala za železne palice. Ta bo rešil problem napornega in nevarnega ročnega nalaganja palic v podajalno napravo. S pomočjo teoretičnih osnov o varnosti strojev in raziskave trga nalagalnikov palic smo izbrali tri različne dvižne mehanizme. Iz ocen ekonomske in tehnične vrednosti je bil izbran mehanizem verižnega elevatorja. S preračunom dimenzioniranja smo izbrali velikost elektro motorja in verig ter z metodo končnih elementov preverili nosilnost nosilcev palic. Na koncu so predstavljene značilnosti delovanja dvigala palic s premičnim zalogovnikom.
Ključne besede: varnost strojev, verižni elevator, analiza trga, konstruiranje
Objavljeno v DKUM: 11.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (5,01 MB) |
8. Digitalna transformacija v logistiki in managementu oskrbovalnih verig2025 Opis: Visokošolski učbenik "Digitalna transformacija v logistiki in managementu oskrbovalnih verig" je celovit vodnik, namenjen podpiranju digitalizacije in digitalnih pristopov v logistiki. Poudarek je na digitalizaciji procesov, uporabi orodij za za digitalno obdelavo podatkov in simulacije ter na avtonomnih vozilih ter strojnem učenju v logističnih procesih in kibernetski varnosti. Interdisciplinarni pristop združuje znanja iz več področij - računalništva, informatike, mehatronike, strojnega učenja in simulacijskih postopkov ter poslovnega odločanja, kar omogoča celovito razumevanje izzivov digitalne logistike in aplikacijo uporabnih znanj tudi na področja izven logistike in oskrbovalnih verig. Bralci so opremljeni s praktičnimi znanji in veščinami za izboljšanje učinkovitosti, preglednosti posameznih procesov. Učbenik pokriva teme, kot so: 1) Digitalizacija procesov - načrtovanje; 2) Digitalizacija procesov - izvedba; 3) Poslovno-informacijski sistemi; 4) Simulacije in digitalni dvojčki; 5) Avtonomna vozila v logistiki in 6) Informacijska varnost. Celotna vsebina je usmerjena v krepitev digitalnih kompetenc, ki so ključne za uspešno upravljanje sodobnih logističnih podjetij in odpornih oskrbovalnih verig.
Ključne besede: avtonomna vozila, digitalizacija procesov, interdisciplinarna znanja, digitalna logistika, zeleni in digitalni prehod, informacijska varnost
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (6,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na lokalne in oblačne sisteme ERPKatja Deržič, 2025, magistrsko delo Opis: Na področju digitalnega poslovanja se podjetja srečujejo z vedno večjimi težavami v svojih poslovnih procesih, zato sta umetna inteligenca in kibernetska varnost sestavni del sistemov ERP. S pomočjo le-teh se v sistemih ERP uporablja za boljšo avtomatizacijo poslovnih procesov in zagotavljanje večje varnosti podatkov. Podjetja se odločajo, ali bodo uporabljala sisteme ERP ali sisteme ERP v oblaku, čeprav se dandanes zaradi naprednejših funkcionalnosti večina podjetij odloča za sisteme ERP v oblaku. Sistemi ERP se vse bolj prilagajajo specifičnim industrijskim panogam, kar pomeni, da so že vnaprej konfigurirani za posamezna področja dela. V sistemih ERP se pojavijo kibernetski varnostni ukrepi, ki vključujejo pogoste varnostne ocene in posodobitve programske opreme, ki zmanjšujejo verjetnost morebitnih vdorov. S preučevanjem vedenjskih trendov ima umetna inteligenca ključno vlogo pri prepoznavanju nenavadnih dejavnosti in preprečevanju varnostnih napadov, ko se zgodijo.
V magistrskem delu predstavljamo funkcionalnosti, razvoj, vrste, prednosti in slabosti, uvajanje, trende in globalne ter lokalne ponudnike za sisteme ERP, sisteme ERP v oblaku, umetno inteligenco in kibernetsko varnost. V sedmem poglavju smo predstavili primerjalno analizo vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sisteme ERP in sisteme ERP v oblaku. Skozi delo smo prišli do ugotovitve, da vgradnja umetne inteligence v sisteme ERP povečuje avtomatizacijo poslovnih procesov in zmanjšuje človeške napake, medtem ko kibernetska varnost varuje podatke z različnimi zaščitnimi varnostnimi ukrepi. V prihodnosti pričakujemo še večjo integracijo sistemov ERP z drugimi informacijskimi tehnologijami, vključno z internetom stvari in napredno analitiko podatkov. S tem bodo podjetja dosegla še večjo povezanost, avtomatizacijo ter boljšo zaščito in sledljivost podatkov.
Ključne besede: sistem ERP, sistem ERP v oblaku, razlika med lokalno nameščenimi sistemi ERP in sistemi ERP v oblaku, umetna inteligenca, kibernetska varnost ter primerjalna analiza vpliva umetne inteligence in kibernetske varnosti na sistem ERP in sistem ERP v oblaku.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,23 MB) |
10. Implementacija informacijsko varnostne politike in zagotavljanje ozaveščenosti zaposlenih v UKC MariborAlem Jahić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava zagotavljanje informacijske varnosti v UKC Maribor z namenom zagotavljanja neprekinjenega poslovanja in zmanjšanja možnosti varnostnih incidentov s poudarkom na skrbnem varovanju podatkov o pacientih. Informacijska varnost v zdravstvu sloni predvsem na zaposlenih, saj prav oni vsak dan delajo s podatki pacientov.
Problem zagotavljanja informacijske varnosti v UKC Maribor na eni strani rešujemo s tehničnimi rešitvami, kot so požarnimi zidovi, protivirusna zaščita, posodobljena strojna in programska oprema itd.
Na drugi strani so neozaveščeni uporabniki, ki so lahko vstopna točka za kibernetske napade, zato je ozaveščanje uporabnikov eden ključnih dejavnikov pri zagotavljanju informacijske varnosti.
Za raziskavo smo pripravili anketni vprašalnik, ki je bil anketirancem deljen s pomočjo orodja za spletno anketiranje 1KA. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s pomočjo programskih paketov Excel in SPSS. Druga faza raziskave je obsegala simulacijo napada na osnovi socialnega inženiringa, ki je bil izveden z uporabo namensko pripravljenih USB ključkov.
Poglavitni rezultati raziskave kažejo, da je na podlagi samoocene poznavanja obstoječe varnostne politike in ozaveščenosti na področju informacijske varnosti zaposlenih v UKC Maribor stanje sprejemljivo. Nadaljnji rezultati anketne raziskave in simulacije napada z USB ključki pa kažejo, da je stanje ravno nasprotno. Na podlagi teh rezultatov smo pripravili portal za ozaveščanje o informacijski/kibernetski varnosti, s katerim bomo izboljšali informacijsko ozaveščenost.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostna politika, zdravstvo, socialni inženiring
Objavljeno v DKUM: 08.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,45 MB) |
