1. Predlog izboljšanega postopka odstranjevanja azbestnih gradbenih materialovTilen Štuhec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov, s poudarkom na strešnih kritinah, ki v Sloveniji še vedno predstavljajo pomemben vir tveganja za zdravje ljudi in onesnaženje okolja. V prvem delu naloga predstavi zgodovino uporabe azbesta, njegove fizikalne lastnosti, vrste materialov ter vplive na zdravje in okolje. Sledi pregled evropske in slovenske zakonodaje, ki ureja ravnanje z azbestom, ter analiza zahtev glede organizacije gradbišča, osebne varovalne opreme, prijave del in pravilnega ravnanja z odpadki.
Osrednji del naloge obravnava trenutno prakso odstranjevanja azbestnih materialov v Sloveniji in Evropi, pri čemer so izpostavljene ključne pomanjkljivosti: neustrezno usposabljanje delavcev, pomanjkljiv nadzor, neuporaba sodobnih tehnoloških rešitev, neustrezno pakiranje in transport odpadkov ter odsotnost meritev onesnaženosti zraka po zaključku del. Na podlagi identificiranih vrzeli naloga predlaga izboljšan tehnološki proces odstranjevanja azbestnih kritin.
Predlagani sistem vključuje uporabo enkapsulacijskih sredstev in tehnične pene za zmanjšanje sproščanja vlaken, uvedbo lokalnih in centralnih HEPA filtracijskih enot, uporabo optičnih senzorjev ALERT za sprotno spremljanje koncentracije vlaken v zraku ter integracijo BIM pristopa za boljše načrtovanje, koordinacijo deležnikov in digitalno sledljivost odpadkov. Dodatno so predstavljene izboljšave v organizaciji gradbišča, dekontaminaciji, pakiranju in označevanju odpadkov, vključno z uporabo RFID ali QR sistema.
Ugotovitve naloge kažejo, da bi uvedba nadgrajenega procesa pomembno zmanjšala zdravstvena in okoljska tveganja, izboljšala preglednost postopkov ter omogočila učinkovitejše upravljanje sanacijskih projektov. Kljub višjim začetnim stroškom in potrebi po dodatnem usposabljanju delavcev so dolgoročne koristi jasne – varnejša izvedba del, boljše varstvo okolja ter zmanjšanje tveganja nelegalnega odlaganja. Predlagani sistem tako predstavlja izvedljivo, napredno in prihodnostno usmerjeno rešitev za varno odstranjevanje azbesta v Sloveniji.
Keywords: azbest, sanacija, material, enkapsulacija, pena, HEPA filtracija, optični
senzorji, BIM tehnologija, prihodnost, odpadki, transport, varnost, zdravje, okolje
Published in DKUM: 11.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (898,59 KB) |
2. Analiza varnosti in zasebnosti uporabe iot naprav pri končnih uporabnikihAljaž Kurent, 2025, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bila analiza zavedanja in ravnanja končnih uporabnikov pri uporabi IoT naprav z vidika varnosti in zasebnosti ter oblikovanje priporočila za njihovo varnejšo uporabo. Delo se nanaša na področje interneta stvari, pri čemer teoretični del predstavi delovanje, arhitekturo, najpogostejše ranljivosti in pristope k zaščiti podatkov.
V empiričnem delu je bila izvedena anketa med uporabniki IoT naprav, ki je pokazala, da večina razume pomen varnosti, vendar pogosto ne pozna obsega zbiranja podatkov, politik zasebnosti in ne izvaja ključnih zaščitnih ukrepov, kot sta menjava privzetih gesel in večnivojska avtentikacija.
Na podlagi spoznanj iz literature in raziskave so se uporabnikom svetovali večja informiranost, redno posodabljanje naprav, uporaba močnih gesel in omejevanje deljenja podatkov, proizvajalcem pa privzeta varna zasnova, transparentno obveščanje, razvoj lahkih varnostnih protokolov in redne posodobitve.
Zaključek poudarja, da je varna uporaba IoT možna le z aktivnim sodelovanjem uporabnikov in proizvajalcev ter z vključevanjem varnostnih praks že v fazi načrtovanja naprav.
Keywords: internet stvari (IoT), varnost podatkov, zasebnost uporabnikov, priporočila za uporabo
Published in DKUM: 10.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (1,81 MB) |
3. Izzivi javne varnosti v lokalni skupnostiBećir Kečanović, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Na izzive javne varnosti v lokalni skupnosti opozarja kriminalitetna politika države, opredeljena z »Resolucijo o preprečevanju in zatiranju kriminalitete 2024-2028 (ReNPPZK24–28)« (2024). Z oceno o poslabšanju javne varnosti »ReNPPZK24–28« (2024) hkrati opozarja na skrb vzbujajoč primanjkljaj demokratične in varnostne kulture. Ker s tem neizogibno pada še zaupanje v javne institucije in pripravljenost ljudi, da na demokratičen način sodelujejo z institucionalnimi nosilci javne varnosti, se ponekod v lokalnih skupnostih nagibajo k vigilantizmu. Ministrstvo za notranje zadeve in policija temu upravičeno nasprotujeta, vendar rešitev, o katerih v svojih zavezujočih priporočilih govori »ReNPPZK24–28« (2024), (za zdaj) ni na obzorju. Namesto da delujejo usklajeno, tako kot z načelom koherentnosti zahteva krovna politika države o nacionalni varnosti Republike Slovenije, si organi lokalne samouprave in državni organi na očeh javnosti naslavljajo očitke o neučinkovitosti.
Keywords: javna varnost, lokalna skupnost, demokratični deficit, deliberativna demokracija, vključujoča družba
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
 Link to file |
4. Analiza kompetenc za celovito upravljanje varnosti v lokalnih skupnostih v SlovenijiBranko Lobnikar, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Namen prispevka je razviti nabor kompetenc za celovito upravljanje varnosti v lokalnih skupnostih ter utemeljiti potrebo po jasno določeni, profesionalizirani vlogi občinskega/urbanega varnostnega menedžerja, ki usklajuje delovanje pluralnih institucij policijske dejavnosti v lokalnem okolju. Glavne ugotovitve pilotne študije kažejo, da so za uspešnost delovanja občinskega varnostnega menedžerja ključni medinstitucionalna koordinacija, dobro poznavanje pravnega in institucionalnega okvira ter zmožnost kriznega vodenja in učinkovitega komuniciranja. Pomembno mesto zasedata tudi strateško načrtovanje preventivnih ukrepov in razumevanje lokalnega konteksta ter vidikov varovanja zasebnosti. Med področji, ki zahtevajo dodatno krepitev, se izpostavljajo kibernetska varnost, sistematična raba kazalnikov uspešnosti, načela oblikovanja varnega prostora ter projektno in finančno vodenje. Študija je potrdila pretekle ugotovitve o pomenu »jedrnih« kompetenc občinskega varnostnega menedžerja, poudarila pa je tudi potrebo po njihovi nadgradnji s projektno-procesnimi ter analitično-podatkovnimi kompetencami.
Keywords: občinski varnostni menedžer, urbani varnostni menedžer, varnost, kompetence, Slovenija
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
5. Pomen lokalno trajnostne oskrbe s hrano za zagotavljanje prehranske varnostiElizabeta Mičović, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Zagotavljanje ustreznih količin kakovostne in varne hrane, dostopne vsem, je temelj prehranske varnosti in javnega zdravja. Pomembnost lokalno trajnostne oskrbe, kratkih verig dobave in samooskrbe zdravju koristne hrane poudarjata tudi prehranska in skupna kmetijska politika. Pravočasno obvladovanje vseh prepoznanih tveganj, še posebej ob kriznih situacijah in ogrožanju prehranske varnosti, krepi sisteme lokalno trajnostne oskrbe s hrano. Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje vseh deležnikov v prehrambni verigi: pridelovalci hrane, živilskopredelovalna industrija, trgovine, javni ponudniki prehrane, pristojni državni organi in potrošniki. Lokalno trajnostna oskrba ima tudi širši, družbeni pomen ‒ večja potrošnja lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarja nova delovna mesta, omogoča ohranjanje in razvoj podeželja ter lokalnih skupnosti. Prispevek predstavlja pomen lokalno trajnostne oskrbe s kmetijskimi pridelki in proizvodi na prehransko varnost in sisteme samooskrbe v Sloveniji. Poudarek je na izzivih, predvidenih tveganjih in sprejetih ukrepih za obvladovanje tveganj ter izboljšanje razmer na tem področju.
Keywords: prehranska varnost, lokalno trajnostna oskrba, samooskrba, obvladovanje tveganj v kmetijstvu, razvoj podeželja
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
6. Med strahom in kontrolo – zaznavanje osebne varnosti med mladimi odraslimiVanja Erčulj, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Raziskave na temo osebne varnosti so pokazale tridimenzionalno strukturo zaznavanja osebne varnosti: občutek varnosti v vsakodnevnem življenju, strah pred kriminaliteto in zaupanje v lastne sposobnosti zagotavljanja osebne varnosti. Cilj naše raziskave se je osredotočal na zaznavanje osebne varnosti med mladimi odraslimi in vire ogrožanja le-te. Marca 2025 je bila izvedena kvalitativna raziskava s polstrukturiranimi intervjuji, ki je vključevala 28 mladih odraslih, starih med 20 in 24 let. Izkaže se, da intervjuvanci osebno varnost razumejo kot občutek varnosti v določenem okolju, ki združuje fizični, čustveni in kognitivni vidik. V vsakodnevnem življenju se počutijo varne, večji občutek nevarnosti je prisoten ponoči, še posebno v urbanih okoljih pri uporabi javnega prevoza in v nočnih klubih. Viri ogrožanja se razlikujejo, glede na tip okolja. Ženske se počutijo manj varne od moških in bolj uporabljajo tehnike izogibanja nevarnostim.
Keywords: osebna varnost, občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, intervju, mladi odrasli
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 2
Link to file |
7. Trajnostna mobilnost in prometna varnost na lokalni ravniMarjan Lep, Matej Moharić, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek obravnava prometno varnost kot integralni element trajnostne mobilnosti v urbanem okolju, s posebnim poudarkom na vplivu hitrosti osebnega motornega prometa in na (subjektivnem) občutku varnosti prebivalcev. Na podlagi anket, prometnih podatkov in prostorskih analiz, ki se zbirajo v procesu Občinske celostne prometne strategije Mestne občine Maribor, se v prispevku prikaže razkorak med strokovno zastavljenimi cilji in zaznavami uporabnikov prostora. Čeprav so bile izvedene številne tehnične in infrastrukturne izboljšave, prebivalci okolja pogosto ne ocenjujejo kot dovolj varnega, kar zavira modalni prehod k hoji, kolesarjenju in javnemu prevozu. Prispevek sklene poudarek na javni sprejemljivosti ukrepov, doslednem spremljanju kazalnikov in dolgoročnih vedenjskih spremembah kot ključnih pogojih za trajno izboljšanje prometne varnosti v mestih.
Keywords: trajnostna mobilnost, prometna varnost, občutena varnost, umirjanje prometa, prometno načrtovanje
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
8. Varnost in odgovornost za nesreče na smučiščih – pregled predpisov, pravil, statističnih podatkov in izbrane sodne prakseBenjamin Flander, 2025, published scientific conference contribution Abstract: Smučanje in deskanje na snegu predstavljata pomemben del športne in turistične ponudbe v alpskih in drugih gorskih državah, pri čemer kljub razvoju infrastrukture, nadzora in preventivnih ukrepov nesreče na smučiščih niso redkost. Prispevek obravnava pravno ureditev zagotavljanja varnosti na slovenskih smučiščih in pravne posledice nesreč pri (rekreacijskem) smučanju in deskanju. Analizirani so pravni viri in pravila Mednarodne smučarske in deskarske zveze (FIS), statistika nesreč ter primeri iz sodne prakse, ki osvetljujejo standarde dolžne skrbnosti in odgovornost organizatorjev smučišč ter posameznih smučarjev in deskarjev. Poseben poudarek je namenjen vprašanju zavarovanja odgovornosti.
Keywords: smučišča, varnost, odgovornost za nesreče, sodna praksa, Slovenija
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Link to file |
9. Mikrobiološke spremembe pri zorenju in sladiščenju salam z znižano vsebnostjo nitritov iz mesa pasme krškopoljski prašič : magistrsko deloLaura Štebih, 2025, master's thesis Abstract: Proizvodnja suhih fermentiranih salam predstavlja eno najstarejših oblik konzerviranja mesa, ki temelji na procesu fermentacije in ustreznem zorenju. Ključni tehnološki aditivi, uporabljeni v procesu izdelave, so nitriti in nitrati, katerih vloga je večplastna – od zagotavljanja značilnih senzoričnih lastnosti izdelkov do inhibicije rasti neželenih mikroorganizmov. Kljub temu njihova uporaba v prehranski industriji že vrsto let vzbuja pozornost zaradi možne tvorbe nitrozaminov, ki so potencialno zdravju škodljive spojine. V raziskavi smo preučevali vpliv različnih koncentracij dodanega nitrita (0 %, 50 % in 100 %) na mikrobiološko časovno dinamiko pri shranjevanju fermentiranih salam iz mesa krškopoljskega prašiča. Analizirali smo prisotnost in rast izbranih skupin mikroorganizmov: Pseudomonas spp., Staphylococcus aureus, Clostridium perfringens, mlečnokislinskih bakterij, Enterobacteriaceae, Listeria monocytogenes, Salmonella spp. ter skupno število mikroorganizmov. Poleg tega smo ocenjevali tudi vpliv skladiščenja pri različnih temperaturah (4 °C, 12 °C in 20 °C) na mikrobiološke spremembe. Rezultati so pokazali, da je bilo število mikroorganizmov v večini vzorcev višje v salamah z nižjo vsebnostjo nitritov, vendar to ni bistveno vplivalo na mikrobiološko varnost in kakovost salam. Ugotovili smo tudi, da je bilo skupno število mikroorganizmov praviloma nižje pri salamah, hranjenih pri višjih temperaturah.
Keywords: klobase, nitrat, nitrit, bakterije, varnost hrane
Published in DKUM: 01.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (2,35 MB) |
10. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZAPOSLENIH NA VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU POLŽ MARIBORZala Rojs, Sonja Treven, 2025, master's thesis Abstract: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi
s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in
podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž
= 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati
visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne
opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija
(M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so
visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89).
Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti
(≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje
časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje
izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna
stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z
bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem
učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in
zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,51 MB) |
