| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih, govorkah izbranega koroškega narečja : magistrsko delo
Katja Kotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskana variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih mladih govorcih izbranega koroškega narečja. Teoretično so predstavljena področja sociolingvistike, sociolingvistike na Slovenskem, sociolingvističnih metod in smeri, variantnostnih raziskav govorjenega jezika pri nas in na tujem, jezika mladine, koroških narečnih značilnosti ter nejezikovnih dejavnikov (temeljnih družbenih vzorcev in socialnopsiholoških dejavnikov), zaradi katerih prihaja do govornih variacij. Empirični del sestoji iz študij primerov šestih mobilnih mladih Korošcev, treh informantov in treh informant, s katerimi so bili izvedeni sociolingvistični intervjuji v skupnem obsegu šestih ur in trinajstih minut, njihov govor pa je bil kasneje še variantnostno analiziran. Sklenemo lahko, da govor vseh informantov variira, informante pa lahko razvrstimo v različne tipe govorcev (dva sta kodna preklopljevalca in dva narečna govorca, ena je kodna mešalka in ena profesionalna govorka). Potreba po večji variantnosti jezika je posledica družbenih sprememb, jezik pa obstaja na kontinuumu med narečnim in knjižnim, kjer je prisotnih mnogo govornih varietet, prilagojenih specifičnim govorcem in specifičnim govornim okoliščinam, v katerih se nahajajo. V sklepu predstavljamo omejitve naše raziskave in ponujamo priporočila za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: variantnost, govorjena slovenščina, geografska mobilnost, koroško narečje, mladi
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Slovenski jezik v sočasnem sporazumevalnem prostoru
Drago Unuk, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Družbene spremembe, sporazumevalna pomnožitev in tehnološke spremembe so ustvarile stopnjevano potrebo po večji dinamičnosti in variantnosti tudi v jeziku in z jezikom. Sočasno sporazumevanje temelji na govornosti, ki spreminja pojmovanje standardiziranosti jezika, ta je tradicionalno temeljila na pisnosti. Statična standardizirana različica postaja manj pomembna, družbena in sporazumevalna dinamika proizvajata drugačne in nove različice jezika, te se močno notranje razčlenjujejo in interferirajo pod izrazitejšim vplivom standardnega jezika (zemljepisna narečja), mednarodnosti sporazumevanja in kompleksne dejavnosti nosilcev (družbena narečja). V javno sfero se opazno širi pogovornost. Izrazito se povečuje število poklicnih poimenovanj, ki nastopajo kot najbolj dinamični del besedišča, obenem pa narašča njihovo vstopanje v druge jezikovne različice in stile sporočanja. Posameznik z jezikom uresničuje tako svojo individualnost in ustvarjalnost kot pripadnost družbeni in kulturni skupini v aktualnem sporazumevalnem prostoru. Pomembnost vloge jezika v izobraževalnem procesu se kaže v dejstvu, da je jezik tudi način pridobivanja in oblikovanja znanja.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna dinamika, variantnost jezika, pogovornost, digitalne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 672; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (214,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici